Franja

temere

A) v. tr. (pres. tēmo)

1. bati se, plašiti se (tudi ekst.)

2.
non temere drzniti si; ne meniti se, ne ozirati se:
non temere le chiacchiere ne meniti se za opravljanje

3. častiti, spoštovati:
temere la legge spoštovati zakon

4. biti občutljiv za:
certe piante temono la luce nekatere rastline so občutljive za svetlobo

B) v. intr.

1. biti v skrbeh, skrbeti:
temere per la salute di qcn. biti v skrbeh za zdravje nekoga

2. sumničiti, ne zaupati:
temere di tutto e di tutti sumničiti vse in vsakogar

3. bati se:
temo del buon esito dell'esame bojim se, da sem pri izpitu padel

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

Titūrius 3 Titúrij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Q. Titurius Sabinus Kvint Titurij Sabin, Cezarjev legat v Galiji, padel l. 54 v boju z Ambioriksom (Ambiorigom): C., Suet. — Od tod adj. Titūriānus 3 Titúrijev, titúrijski, titurijánski: clades Suet.

tjȅme -ena s, mn. tjemèna (ijek.), tȅme -ena s, mn. temèna (ek.) teme, vrh: nisam pao na tjeme nisem padel na glavo; popeti se na tjeme gore; tjeme trougaonika, piramide

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

tóliko autant, tant, tellement

dvakrat toliko deux fois autant
še enkrat toliko encore une fois autant
toliko bolj (več) d'autant plus
toliko manj d'autant moins
toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
toliko da à peine
toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
v toliko sur ce point
toliko ljudi tant de monde
toliko stvari tant (ali tellement) de choses
kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

učèn² sabio, erudito, docto; letrado

nihče ni učen padel z neba (el) uso hace (el) maestro; la práctica hace maestro

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

volūtō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. k volvere)

1. valjati, valiti, kotaliti, kotati, viti, zvijati, vrteti, sukati, obračati: amphoras per terram Col., pilas Plin. kotaliti, zvijati, pelagus Lucan. naprej valiti; pren.: saeva feroci volutat corde somnia Sen. tr. ima grozne sanje, cum inter spem metumque animum volutaret Iul. Val. je omahoval med upom in strahom; refl. in med. valjati (valiti) se, kalužati se: in quo (sc. pulvere) se mula volutaverit Plin., iumentum … se inveneris volutare Veg., dum aper se volutat Ph., quid facimus in Verre (Verres = Merjasec), quem in luto volutatum totius corporis vestigiis invenimus? Ci., volutari in pulvere, in luto Varr., sus gaudet caenoso lacu volutari Col., in levi … glacie … volutabantur L. so drčali (drseli) sem in tja, ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L. da se ne premetava (vrti) semintja, volutari super iacentia poma Plin., toto corpore super aureorum acervos volutatus est Suet., volutatur fretum Cu. se vali naprej, volutatus aër Sen. ph. strujajoči zrak, frater volutatus est ad pedes inimicissimi Ci. je pokleknil (padel na kolena, se je vrgel) pred … sovražnika, cum tibi pueri ad pedes volutarentur Corn., animi volutantur Ci.; pt. pr. v refl. pomenu: genibus volutans haerebat V. valjajoč se pred koleni, na kolenih pred … , per cava saxa volutans O., in sacco et cinere volutantes Tert.; volutari v obscenem pomenu: Petr., Tert., volutari in domesticis germanitatis stupris Ci., volutari cum sororibus Ci., cum serpente Iust.; pt. pr. z med. pomenom: volutantes adulteri Sen. rh., volutans cum piscatore Plin.; pren. volutari valjati se v čem = ukvarjati se s čim, biti v čem, početi kaj: cum omnes in omni genere et scelerum et flagitiorum volutentur Ci. ep., in omni dedecore volutari Corn., inter mala volutor plurima Sen. ph., gravia, in quibus volutabatur Sen. ph.

2. metaf.
a) (glas ali glasove) „valiti“ = (glas, glasove, zvok) širiti, razširjati, dajati od sebe (glas, glasove, zvok): fit strepitus tectis vocemque per ampla volutant atria V. in njih glas se širi (se razlega) po … dvorani, consonat omne nemus vocemque inclusa volutant litora V. in oglašajo se … bregovi, flamina … caeca volutant murmura V. se oglašajo z zamolklim vršenjem, zamolklo vršijo, confusa verba volutare O. spravljati v obtok.
b) premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati: hanc rem in pectore Pl., hoc volutare in animo L., volutare aliquid animo Ci., T., multa secum (sam pri sebi) animo L., haec ipse suo tristi cum corde volutat ali secumque ita corde volutat V., volutare condiciones cum amicis L., secum matris violentiam T., quid intra animum (v glob(oč)ini svojega srca) volutaverim T., sensiferos motus quaedam vis menti' volutat Lucr.; z odvisnim vprašanjem: id … tacitus … mecum ipse voluto, si valeam meminisse V., volutare secum quonam modo Germanici liberos perverteret T.; z de: cum de consulibus in annum creandis solus mecum volutarem Aus.
c) act. zaposlovati: mentio regis tacitis cogitationibus volutavit animum L.; med. volutari ukvarjati se s čim, baviti se s čim, pečati se s čim, biti zaposlen s čim: qui in veteribus erit scriptis studiose et multum volutatus Ci.

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zapréka obstacle, hindrance (komu to someone), impediment; hitch; obstruction; barrier; (nenadna) check; bar, hurdle

brez zaprék without obstacles, without a hitch
tek čez zapréke šport hurdles pl; obstacle race
naleteti na zapréke to meet with obstacles, to run into obstacles
naleteti na nepričakovano zapréko to run into a snag
premagati zapréke to overcome obstacles
on je rekorden tekač čez zapréke he is a record hurdler
odstraniti zapréke to remove obstacles
delati komu zapréke to put (ali to throw) obstacles in someone's way
visoke gore so velika zapréka za promet the high mountains are a great obstacle to communication
konj je padel pri prvi zapréki the horse fell at the first jump
biti zapréka za to be an obstacle to
to je bila zapréka za njegovo napredovanje it was a bar (ali a barrier) to his advancement
nekje je bila kaka zapréka (figurativno) there was a hitch somewhere
ni poti brez zaprék no road is without obstacles

zarogovíliti (-im) perf.

1. gesticolare, sbracciarsi:
zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

2. fare chiasso, strepitare:
nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

3. arrabbiarsi, infuriarsi:
mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia

zavrtéti (-ím)

A) perf. ➞ vrteti

1. girare, far girare; roteare, ruotare:
voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
zavrteti film proiettare una pellicola
zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

1. girare, fare giravolte

2. volteggiare; rotolare:
list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

3. piroettare; saltare di qua e di là:
gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

5. pren. (zaplesati) ballare

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

za vsako žŕtev at any sacrifice
pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
vojna žŕtev victim of war
žŕtev razmer victim of circumstances
žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
spravna žŕtev expiatory victim
žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
darovana žŕtev sacrificial victim
nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)

γνύξ (γόνυ) adv. ep. z upognjenimi koleni, na kolena; γνὺξ ἔριπε padel je na kolena.