Franja

ogroža|ti [ó] (-m) ogroziti gefährden; angreifen
ki ogroža … -gefährdend
(državo staatsgefährdend, mladino jugendgefährdend, zdravje gesundheitsgefährdend)

ohraníti conservar; mantener ; (v spominu) retener (en la memoria)

ohraniti v dobrem stanju conservar en buen estado
ohraniti si zdravje conservarse sano, conservar la salud
ohraniti na hladnem in suhem prostoru! consérvarse en sitio fresco y seco
ohrani to zase! fam eso te lo guardas para tí

ojekleníti (metalurgija) aciérer, aciériser; tremper

ojekleniti koga endurcir quelqu'un (au froid, etc.)
ojekleniti telo endurcir le corps
ojekleniti zdravje fortifier la santé
ojekleniti voljo tremper la volonté
ojekleniti v borbi aguerrir

omajáti ébranler

omajati se faiblir, s'affaiblir; se délabrer
njegovo zdravje se je omajalo sa santé s'est délabrée
omajati prepričanje faire perdre la conviction à quelqu'un
njegov položaj je omajan sa position est ébranlée (ali s'est affaiblie)

omájati (-am) perf. scuotere; smuovere; danneggiare; intaccare (tudi ekst.);
omajati koga v njegovem prepričanju smuovere uno dalle sue convinzioni
omajati zdravje intaccare la salute
pijača jim je omajala jezike a furia di bere gli si sciolsero le lingue

omájati hacer vacilar

omajati zdravje quebrantar la salud
omajati prepričanje hacer perder la convicción

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red

permettre* [pɛrmɛtrə] verbe transitif dovoliti, dopustiti; ne imeti nič proti, trpeti (quelque chose kaj)

se permettre dovoliti si
si vous voulez bien me le permettre če nimate nič proti
s'il (m')est permis če smem
mon père me permet d'utiliser sa voiture oče mi dovoli uporabljati njegov avto
il se croit tout permis misli, da mu je vse dovoljeno
il est permis à tout le monde de se tromper vsakdo se lahko zmoti
sa santé ne lui permet aucun excès njegovo zdravje mu ne dopušča nobene nezmernosti

picture¹ [píkčə] samostalnik
slika, podoba, risba, portret; predstava, duševna slika
pogovorno utelešenje, videz, slika; natančna podoba koga
figurativno grafičen prikaz, oris, nazoren opis
pogovorno lepa oseba, lep predmet
fotografija fotografija; film
množina kino
medicina klinična slika (blood picture krvna slika)

to be in the picture biti poznan, slaven
to come into the picture postati slaven, postati zanimiv
out of the picture nepomemben, pozabljen
to have one's picture taken fotografirati se
to sit for one's picture dati se slikati, pozirati za portret
to form a picture of s.th. ustvariti si sliko o čem, predstavljati si kaj
to keep s.o. in the picture stalno koga obveščati, gledati, da je na tekočem
to go to the pictures iti v kino
to be the picture of misery biti utelešena beda
the child is the very picture of his father otrok je izrezan oče
he looks the very picture of health videti je kot utelešeno zdravje
she is a perfect picture lepa je kot slika
TV picture frequency slikovna frekvenca
TV picture tube slikovna elektronka

piti (pijem) popiti

1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
dati piti komu zu trinken geben
piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
piti bratovščino Bruderschaft trinken
piti za korajžo sich Mut antrinken

2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
po malem piti žganje schnäpseln
ki rad pije trinkfreudig

3.
piti kri Blut saugen (tudi figurativno)

píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
píti kot goba to drink like a fish
píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
začel je (preveč) píti he took to drink
píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
pijem na Vaše zdravje! here's to you!
píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
ki mnogo pije hard-drinking

píti boire, prendre , (počasi) buvoter

dati se piti se laisser boire
piti čaj, kavo, mleko, vodo boire (ali prendre) du thé, du café, du lait, de l'eau
piti iz kozarca, iz roke, iz steklenice, iz studenca boire dans un verre, dans le creux de la main, à (même) la bouteille, à une source
piti kot goba, v velikih požirkih boire comme une éponge (ali un cosaque), à longs (ali larges) traits
piti v dolgih, kratkih požirkih boire à grandes, à petites gorgées (ali rasades)
piti kolikor le moremo boire tout son soûl, boire sec
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
piti samo za žejo ne boire qu'à sa soif
rad (ga) piti aimer à boire, aimer la (dive) bouteille, popularno, figurativno avoir la dalle en pente, bien lever le coude

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

píti beber ; (kavo, čaj, mleko) tomar

v dolgih (kratkih) požirkih beber a grandes tragos (beber a sorbos)
piti iz kozarca, iz steklenice beber en (ali de) un vaso, en (ali de) la botella
rad ga piti fam empinar el codo; ser aficionado al trago (ali al trinquis)
dati se piti beberse bien
krepko piti beber de firme
piti s kom bratovščino beber a la fraternidad; fraternizar vaso en mano con alg
piti komu na zdravje beber a la salud de alg
piti kot goba beber como un tudesco (ali como un cosaco)

pljučen pridevnik
1. (o organu) ▸ tüdőPri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

2. (o jedi) približek prevedka ▸ bélszínNa vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
Povezane iztočnice: pljučna pečenka

3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdőBolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.

pogojeváti (-újem) | pogojíti (-ím) imperf., perf. condizionare, subordinare:
zdravje pogojuje srečo la felicità è condizionata dalla salute, la salute è la condizione prima della felicità

pogúben (-bna -o) adj.

1. dannoso, deleterio, disastroso, esiziale, rovinoso; fallimentare:
pogubna politika politica esiziale, fallimentare
poguben vpliv influsso dannoso
kajenje je pogubno za zdravje il fumo è deleterio per la salute

2. fatale, funesto, malefico, micidiale, pernicioso:
pogubna strast passione funesta
pogubna bolezen malattia perniciosa
poguben vpliv influsso malefico

pokváriti altérer ; (moralno) gâter, corrompre, dépraver, pervertir, gangrener, tarer, perdre , argo saloper, cochonner ; (napravo, stroj) détériorer, dégrader, endommager, abîmer, avarier: familiarno esquinter, détraquer

argo bousiller, amocher; (zdravje) miner, altérer; (zrak) infecter, vicier; (želodec) déranger; figurativno mutiler, massacrer, déformer, vicier
močno pokvariti délabrer
pokvariti se se gâter, se corrompre, s'altérer, se vicier, se gâcher, se dépraver, s'abîmer, s'avarier, s'endommager, se détériorer, se perdre
pokvariti mladino corrompre la jeunesse
pokvariti motor, radio aparat détraquer (ali familiarno bousiller) un moteur, un poste de radio
pokvariti si oči s'abîmer les yeux, se gâter (ali familiarno s'esquinter) la vue
pokvariti komu veselje gâter (ali troubler) la joie (ali le plaisir) de quelqu'un
pokvariti si želodec se donner (ali attraper) une indigestion, se déranger (ali se délabrer, s'abîmer, familiarno se détraquer) l'estomac
vročina pokvari pokvarljiva živila la chaleur altère les denrées périssables

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)