Franja

Zadetki iskanja

  • aprílski (-a -o) adj. d'aprile; mutevole:
    pren. aprilska šala pesce d'aprile
    aprilsko vreme tempo mutevole
  • aprílski abrileño

    (prvo)aprilska šala inocentada f; burla f hecha a alg el primero de abril
    aprilski dež lluvias f pl abrileñas
    aprilsko vreme tiempo m tornadizo
  • Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

    I.

    1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

    2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

    — II. bot. arktur = arction: Plin.
  • arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

    s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
    arranger une affaire urediti zadevo
    arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
    il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
    cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
    arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
    cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
    cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
    ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
    faire arranger sa montre dati si popraviti uro
    avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
    les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
    le temps s'arrange vreme se boljša
    tout s'arrange! vse se uredi!
    arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
    ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
    il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)
  • asegurar zavarovati, zagotoviti, obljubiti, jamčiti, prepričati, zatrjevati, prijeti; pričvrstiti

    asegurar contra el robo zavarovati proti tatvini
    asegurarse zavarovati se, prepričati se o, zagotoviti se, zanesti se na; ustaliti se (vreme)
  • atroce [atrɔs] adjectif grozen, strašen, okruten, krut, pošasten; ostuden, ogaben

    scène féminin atroce grozen prizor
    souffrances féminin pluriel atroces strašne, neznosne bolečine
    temps masculin atroce neprijetno vreme
    être d'une laideur atroce biti strašno grd
  • avvērso

    A) agg. nasproten, sovražen, nenaklonjen (tudi pren.):
    fortuna avversa sovražna usoda
    tempo avverso nenaklonjeno, neugodno vreme

    B) prep. knjižno proti, zoper:
    ricorrere avverso la sentenza pritožiti se zoper razsodbo
  • bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno
  • barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

    se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
    on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
    j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
    le temps se barbouille vreme se kazi
  • bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

    à bas prix poceni
    à voix basse tiho, potihem
    au bas bout (de) na spodnjem koncu
    au bas automobilisme vsaj, najmanj
    en bas âge v nežni starosti
    en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
    Chambre féminin basse Spodnja zbornica
    coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
    marée féminin basse oseka
    messe féminin basse tiha maša
    la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
    basses cartes féminin pluriel nizke karte
    basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
    basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
    basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
    bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
    bas peuple nižje ljudstvo
    basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
    basses terres féminin pluriel nižave
    le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
    la Basse Carniole Dolenjska
    basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
    le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
    s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
    faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
    le jour est bas dan gre h kraju
  • bazzōtto agg.

    1. mehko kuhan:
    uova bazzotte v mehko kuhana jajca

    2. pren. negotov, nestalen:
    tempo bazzotto negotovo vreme

    3. bolehen:
    sentirsi un po' bazzotto ne počutiti se najbolje
  • beastly1 [bí:stli] pridevnik
    živalski, surov, gnusen, grd; presnet; nizkoten, podel

    sleng beastly shame nesramnost
    beastly weather slabo vreme
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala
  • beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)

    le culte du beau kult lepote
    un vieux beau preveč koketen starec
    c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
    le baromètre est au beau barometer kaže lepo
    le temps se met au beau dela se lepo vreme
    acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
    le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
    il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
    faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu)
  • bêdast (-a -o) adj.

    1. (omejen, neumen) stupido, sciocco, babbeo, idiota, tonto; pog. minchione

    2. (zoprn, neprijeten) brutto:
    bedasto vreme tempo brutto
  • bigio agg. (m pl. -gi)

    1. siv; temen, črn; oblačen:
    cielo bigio temno, črno nebo
    tempo bigio oblačno vreme

    2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
    PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna
  • bipartiō, bolje bipertiō, -īre (-īvī) -ītum (bi in partīre) na dvoje (raz)deliti: hiems, ver bipertitur (glede na vreme) Col. Pogosteje pt. pf. bipartītus (bipertītus) 3 na dvoje (raz)deljen, dvojen, dvodelen: divisio Varr., ex altero... genere, quod erat bipertitum Ci., bipartito agmine Cu., bipertiti Aethiopes Plin. Od tod adv. abl. bipartītō (bipertītō) v dveh delih (oddelkih, krdelih), na dvoje, dvojno, dvodelno: classem bipertito distribuere Ci., id fit bipertito Ci., Romani conversa signa bipertito intulerunt C., collocatis insidiis bipertito in silvis C., equites bipartito in eos emissi L., secta bipartito cum mens discurrit utroque O.; bipertito esse (δίχα εἶναι) vsaksebi, narazen biti: ibi in proximis villis ita bipertito fuerunt, ut... Ci. Adv. bipertītē = bipertītō: Boet.
  • bóljšati rendre meilleur, améliorer

    boljšati se devenir meilleur, s'amender, se corriger, s'améliorer
    vreme se boljša le temps s'améliore (ali se met au beau)
  • bóljšati mejorar; perfeccionar ; (moralno) enmendar, corregir

    boljšati se (zdravje) mejorar(se), (vreme) mejorarse, serenarse
  • bouché, e [buše] adjectif zamašen, začepljen, zaprt; figuré omejen, neumen

    bouché à l'émeri butast
    temps masculin bouché oblačno vreme
    vin masculin bouché vino v buteljkah
    avoir le nez bouché imeti zamašen nos