Franja

lèt vuelo m ; volada f

med letom en (ali durante el) vuelo
nizki let vuelo a baja altura, vuelo rasante
hitrost leta velocidad f de vuelo
poskusni let vuelo de ensayo
smer (višina) leta dirección f (altura f) de vuelo
strmoglavi let vuelo en picado
trajanje leta duración f del vuelo

letenj|e² [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
… letenja Flug-
(čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
(ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
navaditi se na letenje sich einfliegen
strah pred letenjem die Flugangst

lok² [ó] moški spol (-a …)

1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
šablona za loke der Lehrbogen
dolžina loka die Bogenlänge
razpetina loka die Bogenweite
višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

6.
tehnika transportni lok der Förderbogen
tehnika cevni lok der Winkel
elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
šport pri surfu: der Gabelbaum

7.
v loku im Bogen
figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
| ➞ → refleksni lok

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

met|er¹ [é] moški spol (-ra …) der/das Meter (kubični Kubikmeter, kvadratni Quadratmeter, Geviertmeter, prostorninski Raummeter)
tekoči meter Laufmeter, laufender Meter
teža na tekoči meter das Metergewicht
fizika meter na sekundo die Metersekunde
pol metra ein halber Meter, einen halben Meter
blago na meter die Meterware
na metre meterweise
2 metra/5 metrov/100 metov 2/5/100 Meter
višina dveh metrov eine Höhe von zwei Metern
na nadmorski višini 500 metrov in einer Höhenlage von 500 Metern
šport tek na 100/5000 … metrov der Hundertmeterlauf/Fünftausendmeterlauf

minaret samostalnik
(stolp mošeje) ▸ minaret

minimal|en (-na, -no) minimal; geringstmöglich; Mindest-, Minimal- (čas die Mindestzeit, čas odmora die Mindestruhezeit, delež der Mindestanteil, dohodek das Mindesteinkommen, dopust der Mindesturlaub, konsenz der Minimalkonsens, program das Minimalprogramm, rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum, znesek der Mindestbetrag, cena der Mindestpreis, dolžina die Mindestlänge, doza die Mindestdosis, hitrost die Mindestgeschwindigkeit, mezda der Mindestlohn, odškodnina die Mindestentschädigung, starost das Mindestalter, višina die Mindesthöhe, višina letenja die Mindestflughöhe, vrednost der Minimalwert, teža tovora die Mindestfrachtmenge, obdavčitev die Mindestbesteuerung, odmik der Mindestabstand, velikost die Mindestgröße, pravice Mindestrechte množina, zahteve Mindestanforderungen množina, število točk die Mindestpunktzahl, trajanje die Mindestdauer)

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

nadmórski

nadmorska višina altitud f

nadmôrski

nadmôrska višina height above sea level

nadmôrski (geografija)

nadmorska višina altitude ženski spol (au-dessus du niveau de la mer)

nadmôrski (-a -o) adj. geogr.
nadmorska višina altitudine sopra il livello del mare
povprečna nadmorska višina (področja) altimetria

nadmôrski -a -o prid. deasupra nivelului mării
□ nadmorska višina cotă

najem samostalnik
1. (izposoja) ▸ bérlés, bérletZa dnevni najem stojnice plača 30 evrov. ▸ A stand napi kibérléséért 30 eurót fizet.
V najem sva dobila majhno stanovanje. ▸ Egy kis lakást kaptunk bérbe.

2. (o denarju) ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvételVišina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. ▸ A kamatláb mértéke a kölcsön futamidejétől függ.

najemnina samostalnik
(denar za najem) ▸ bér, bérleti díjPovezane iztočnice: ekonomska najemnina, neprofitna najemnina, socialna najemnina

naklad|a¹ ženski spol (-e …) die Auflage (Aufl.), Druckauflage; (majhna Kleinauflage, milijonska Millionenauflage, celotna Gesamtauflage, množična Massenauflage)
naklada/višina naklade die Auflage(n)höhe
ostanek naklade die Restauflage
izdati novo naklado wiederauflegen
ki ima nizko/visoko naklado auflagenschwach/auflagenstark

napok|a [ó] ženski spol (-e …) geografija der Riss (začetna/primarna primärer, vsiljena/sekundarna sekundärer), Anriss (črtasta/odsekana linearer, točkasta punktförmiger), Teilriss, -riss, -anriss (primarna/začetna Primärriss, sekundarna/vsiljena Sekundärriss, natezna Zugriss, strižna Scherriss, plazu Lawinenanriss, nesprijetega snega Lockerschneeanriss)
… napoke Anriss-, Bruch-, Anbruch- (nastanek die Bruchbildung, rob der Anbruchrand, debelina die Anrissmächtigkeit, višina die Anrisshöhe, Anbruchhöhe, čelo die Anrissstirn, razširjanje die Bruchausbreitung, širjenje die Bruchdehnung)
v čelu napoke beim Anriss, Anriss- (profil snežne odeje das Anrissprofil)

nasíp (-a) m terrapieno, argine, diga:
višina, vznožje nasipa altezza, piede della diga
cestni, železniški nasip terrapieno stradale, ferroviario
obrambni nasip diga protettiva