Franja

part¹ [pa:t] samostalnik
del, kos; sestavni del, sestavina
matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
zvezek (knjige: the book appears in parts)
stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
ameriško preča

part by part del za delom, kos za kosom
in part deloma
to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
for my part kar se mene tiče
on the part of od, od strani
of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
on my part z moje strani
the most part največji del
for the most part večinoma
to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
to play a part ne biti iskren, varati, igrati
to play a noble part ravnati plemenito
part and parcel bistveni del česa
to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
to take part in sodelovati, udeležiti se
to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
payment in parts plačilo na obroke
slovnica part of speech besedna vrsta
to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

prâh prâha m, mest. u práhu
1. prah: otresti prah s nogu; pasti pred kim u prah; oboriti, srušiti što u prah; pretvoriti što u prah; bacati komu prah u oči varati koga
2. prah: zvjezdani prah kozmični prah; cvjetni prah: mlječni prah = mlijeko u -u, mlečni prah = mleko u -u
3. smodnik: zapaliti; nije još ni primirisao -a ni še poduhal smodnika, ni še bil v borbi
4. ekspr. prah: prah si, u prah ćeš se i vratiti; mir njegovu prahu bog mu daj večni mir; posljednji će danak proći, stvorit ću se prahom skoro

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

κηλέω [Et. lat. calumnia (iz calwomnia), calvire, varati] začaram, očaram, omamim; ublažim, pomirim; preslepim.

вводить, ввести uvajati, uvesti, vpelja(va)ti, vstaviti, vključiti;
в. в заблуждение zavajati, zavesti v zmoto, varati;
в. в курс дела vpeljati v stvar

вдаваться, вдаться
во что vda(ja)ti se čemu, spuščati se v kaj, spustiti se v kaj;
залив вдаётся глубоко в берег zaliv sega globoko v obalo;
в. в обман (pre)varati se

втирать, втереть vtirati, vtreti; pren. vulg. (po)riniti;
в. в руку komu kaj v roko poriniti;
в. очки nasankati koga, varati koga;

обман m prevara, ukana; zmota; zabloda;
о. зрения optična prevara, privid;
вводить в о. varati