Franja

docile [dɔsil] adjectif ubogljiv, pohleven; discipliniran

élève masculin docile à ses maîtres učenec, ki uboga svoje učitelje

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

ekstêren (-rna -o) adj. knjiž. (zunanji) esterno:
eksterni učenec esterno

elementārius 3 (elementum) osnoven: senex elementarius Sen. ph. star učenec začetnik.

embêter [ɑ̃bɛte] verbe transitif, familier delati sitnosti, težave; povzročati neprijetnosti (quelqu'un komu); dolgočasiti; jeziti

s'embêter dolgočasiti se, preganjati dolgčas
ça m'embête rudement to me pošteno jezi, (familier) tega mi je že čez glavo dovolj
ne l'embête pas! daj mu mir!
cet élève embête ses voisins ta učenec nagaja svojim sosedom
ça m'embête de rester ici, qu'il parte demain jezi me, da ostanem tu, da on jutri odpotuje
il ne s'embête pas ni, da bi ga pomiloval

empollado zapečkarski

bien empollado (fig) dobro naguljen (učenec)

Ephorus -ī, m (Ἕφορος) Efor, grški zgodovinopisec iz Cime v Mali Aziji ok. l. 340, Izokratov učenec, napisal občo zgodovino v 30 knjigah: Ci., Q., Gell.

Epicharmus -ī, m (Ἐπίχαρμος) Epiharmos,

1. filozof in komediograf ok. l. 540 do 450; rojen na otoku Kosu, naposled živel v Sirakuzah, zato imenovan Siculus; glavni zastopnik predatiške, dorsko— sicilske komedije in Pitagorov učenec: Ci., H., Col. Od tod adj. Epicharmīus 3 (Ἐπιχάρμειος) Epiharmov: Gell.

2. naslov Enijeve pesnitve: Ci.

Ērillus (Hērillus) -ī, m (Ἤριλλος) Eril (Heril), stoik iz Kartagine ok. l. 260, Zenonov učenec, ki mu je bilo znanje največja dobrina: Ci., Lact. Njegovi učenci Ērillī (Hērillī) -iōrum, m erilovci (herilovci): Ci.

escrimer, s' [ɛskrime] posluževati se česa kot meča, orožja

s'escrimer à truditi se, prizadevati si
s'escrimer des mâchoires (familier) krepko, s tekom jesti
s'escrimer des pieds et des mains (figuré) garati
l'élève s'escrime sur son devoir de mathématiques učenec se muči s svojo matematično nalogo

Eskulápov (-a -o) adj. knjiž. di Esculapio:
pren. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

Euclīdēs -is, m (Εὐκλείδης) Evklid, poseb.

1. arhont v Atenah, ki je l. 403 zopet postavil Solonovo ustavo: N.

2. ustanovitelj megarske filozofske šole, Sokratov učenec, ki je poskušal spojiti nauke eleatske šole s Sokratovimi: Ci., Gell.

3. znani matematik, ki je živel v Aleksandriji ok. l. 300: Ci.

Eudoxus -ī, m (εὔδοξος) Evdoks, grški zdravnik, matematik, geograf in astrolog iz Knida, Platonov učenec: Ci., Col., Plin.

expédier [ɛkspedje] verbe transitif odpraviti (vlak), odpremiti (paket), (od)poslati (pismo); hitro opraviti (delo); hitro se znebiti (quelqu'un, quelque chose koga, česa); napraviti overjen prepis (listine)

expédier son adversaire au tapis (boksanje) spraviti nasprotnika na tla
expédier les affaires courantes opravljati tekoče posle (zadeve)
expédier quelque chose par avion, par chemin de fer, par camion, par la poste, par bateau poslati kaj z letalom, po železnici, s kamionom, po pošti, z ladjo
cet élève expédie son devoir en cinq minutes ta učenec opravi, zmaši nalogo v petih minutah
expédier le courrier odpraviti pošto (pisma itd.)
expédier quelqu'un au diable poslati, nagnati koga k vragu
expédier quelqu'un dans l'autre monde (familier) koga na oni svet spraviti, poslati
expédier un télégramme, une lettre recommandée oddati brzojavko, priporočeno pismo
expédier en grande, en petite vitesse poslati kot brzovozno, kot vozno blago
une tâche (na) hitro opraviti kak posel, nalogo

externo zunanji; tuj, inozemski

externo m zunanji učenec, eksternist

fainéant, e [fɛneɑ̃, t] adjectif len; masculin lenuh, postopač

écolier masculin fainéant len učenec

fils [fis] masculin sin; deček, mladec; potomec; nedoletnik

fils aîné najstarejši sin
fils adoptif posvojeni sin
fils de famille mladenič iz dobre hiše
fils de la maison domači (edini) sin
fils naturel nezakonski sin
le fils de ses œuvres samorastnik, selfmademan
fils à papa (populaire) sin, ki se okorišča s položajem svojega očeta
fils spirituel duhovni sin, učenec; nadaljevalec
les fils du ciel Kitajci

flojo ohlapen, nenapet, medel, slaboten; gladek (lasje); len, zanikrn; ameriška španščina strahopeten, bojazljiv

flojo de muelles mehkosrčen, popustljiv
flojo de piernas slabih nog, slab pešec
alumno flojo slab, zanikrn učenec
seda floja surova svila
vino (te) flojo nemočno vino (čaj)

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.