Franja

ligūrriō (ligūriō) -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. λείχειν = lat. lingere = sl. lizati = hr. lízati = stvnem. lecchōn = nem. lecken)

I. intr. sladkosneden, laskrn biti (= rad imeti, oblizovati se): quae (sc. meretrices) cum amatore suo cum cenant, ligurriunt Ter. —

II. trans.

1. (sladkosnedno) lizati, obliz(ov)ati: (sc. apes) pungunt, non, ut muscae, ligurriunt Varr., semesos piscēs tepidumque l. ius H., catillos Macr. (po)lizati; occ.
a) l. aliquem Pl. zajedati koga, gostiti se pri kom, živeti na tuj račun, biti zastonjkar (prisklednik, parazit), furta l. H. skrivaj se sladkati.
b) l. aliquem lizati v obscenem pomenu (kakor gr. λείχειν in λειχάζειν): Mart., Suet.

2. klas. le metaf. imeti skomine po čem, hlepeti po čem, stremeti za čim, prizadevati si za kaj: lucra Ci., curationem agrariam Ci. ep.

Opomba: Sinkop. impf. act. ligurribant: Macr.

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

Monnaie kovnica denarja
en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
en même monnaie z istim denarjem
monnaie blanche srebrn denar
monnaie étrangère tuj, inozemski d.
monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
circulation féminin de la monnaie denarni promet
fausse monnaie ponarejen d.
frappe féminin des monnaies kovanje denarja
imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
menue, petite monnaie (denarni) drobiž
pièce féminin de monnaie novec, kovanec
n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
c'est monnaie courante to se često dogaja
faire de la monnaie menjati (denar)
payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago

mȕsti múzēm, oni múzū, múzi, múzāh ali múzijāh -āše, mȕzoh mûze mȕzosmo, mȕzao mȕzla, múzūći, mȕzen -a
1. molsti: musti kravu, državu, prijatelja; musti svoje stado molsti svojo čredo, živeti na tuj račun, tko se drži pravice, taj ne muze kravice
2. liti: kiša muze
3. ekspr. sušiti: zemlja je puna vlage, a po njoj muze sunce
4. ekspr. lizati: voljela je musti bombone

nenavad|en [è] (-na, -no)

1. ungewöhnlich; außergewöhnlich

2. (izreden) enorm, außergewöhnlich

3. (čuden) eigenartig, merkwürdig, seltsam; sonderbar; (tuj) fremdartig; (bizaren) ausgefallen, abenteuerlich; (osupljiv) befremdlich; verwunderlich

neznan (-a, -o) unbekannt; (neimenovan) ungenannt; (tuj) unvertraut
neznan leteči predmet (NLP) unbekanntes Flugobjekt (Ufo)
pravo proti neznani osebi gegen Unbekannt
to mi je neznano das entzieht sich meiner Kenntnis

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nycticorax -acis, m (tuj. νυκτικόραξ) nočni krokar, nočni vran, kvakáč: Ambr., Hier., Vulg., Paul. Nol., Isid.

outside² [áutsáid] pridevnik
zunanji, ki pride od zunaj; skrajen

outside broker svoboden borzni senzal
outside capital tuj kapital
to quote the outside prices navesti skrajne cene
šport outside left levo krilo
šport outside right desno krilo
the outside edge skrajen, nedosegljiv

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

paroisse [parwas] féminin župnija, fara; župna cerkev

n'être pas de la paroisse biti tuj, biti od drugod; figuré imeti druga(čna) naziranja

podánik subject, citizen

tuj podánik alien
postati podánik to be admitted to citizenship, to become naturalized

pokupíti acheter (en masse), faire des achats considérables ; (špekulacijsko) accaparer, rafler, piller, dévaliser

vse pokupiti (v trgovinah) piller (les magasins)
tuj kupec je pokupil skoraj vse v trgovini un client étranger a dévalisé la boutique

povsem [ə] völlig, vollkommen, vollends, gänzlich; zadovoljen: rundherum; zaupati: voll, durchaus; voll- (zrel vollreif)
povsem brez smisla sinnentleert
povsem pri močeh im vollen Besitz seiner Kräfte, im Vollbesitz seiner Kräfte
povsem nedvoumen nicht [mißzuverstehend] misszuverstehend
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
povsem tuj wildfremd
povsem zmeden kopflos

practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen

practical joke hudomušna šala na tuj račun
practical nurse priučena bolničarka
practical chemistry uporabna kemija
gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo

prevòd traduction ženski spol , (v domač jezik) version ženski spol , (v tuj jezik) thème moški spol

prevod iz latinščine version latine
dobeseden, prost, točen, zvest prevod traduction littérale, libre, exacte, fidèle
pisni, ustni prevod v tuj jezik thème écrit, oral
za točnost prevoda pour traduction conforme

prisvájati si (-am si) | prisvojíti si (-ím si) imperf., perf. refl.

1. appropriarsi, arrogarsi; invadere; usurpare:
prisvajati si (prilaščati si)
pravico arrogarsi un diritto
prisvajati si oblast usurpare il potere
prisvojiti si še večjo oblast riaccentrare il potere nelle proprie mani, monopolizzare il potere

2.
prisvojiti si tuj jezik (učiti, naučiti se) impadronirsi di una lingua straniera

prizvók (-a) m

1. pren. risonanza, suono:
petrarkistični prizvoki nekaterih pesmi risonanze petrarchesche di certa poesia
v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost nel suono delle sue parole avvertiva che si sentiva offeso

2. accento, tono; sfumatura:
narečen, tuj prizvok accento dialettale, straniero

račun² moški spol (-a …)

1. die Rechnung (hotelski Hotelrechnung); blagajniški: der Kassenbon, die Kassabestätigung; (faktura) die Faktura; (potrdilo) der Belegzettel
kontrolni račun die Gegenrechnung
navidezni/začasni račun Pro-Forma-Rechnung
znesek računa der Rechnungsbetrag
blok z računi der Rechnungsblock
izstaviti komu račun za (jemandem) eine Rechnung ausstellen (tudi figurativno), figurativno die Rechnung präsentieren
dati na račun in Zahlung geben, anzahlen
plačilo na račun die Akontozahlung
poravnati račun eine Rechnung begleichen
predložitev računa die Präsentation einer Rechnung
upoštevanje v račun die Inzahlungnahme

2. (obračun) die Rechnung (letni Jahresrechnung)
dati račun za Rechenschaft ablegen/geben über
zahtevati od koga naj položi račune Rechenschaft verlangen (von)
polaganje računov die Rechenschaftslegung
dolžnost polaganja računov die Rechenschaftslegungspflicht

3.
figurativno na račun koga auf Kosten (von), auf (jemandes) Kosten
na tuj račun auf fremde Kosten
figurativno delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
figurativno iti na račun koga auf (jemandes) Schuldkonto gehen/kommen
iti v račun komu (jemandem) behagen
imam še račune s teboj ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden/ein Hühnchen zu rupfen
prekrižati račune komu (jemandem) einen Strich durch die Rechnung machen

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness