Franja

разрывать, разорвать¹ trgati na koščke, raztrgati; raznesti; pretrgati;
пушку разорвало top je razneslo;

разорваться (raz)trgati se, razpočiti se;
сердце разрывается srce poka;
бомба разорвалась bomba se je razpočila;
не разорваться же мне saj se vendar ne morem pretrgati

расторгать, расторгнуть narazen trgati, pretrgati (zakonsko zvezo); raztrgati;
р. договор razdreti pogodbo

рваться (raz)trgati se, iztrgati se; eksplodirati;
р. на высоту vzpenjati se kvišku;
он рвётся на войну on sili v vojno;
он рвётся на свободу skuša se osvoboditi, prizadeva si doseči svobodo

срывать, сорвать¹ (s)trgati s česa, potegniti s česa; sne(ma)ti s česa; (pren.) pretrgati; onemogočati, onemogočiti, prekrižati; (po)kvariti;
с. на ком злость znesti se nad kom;
с. с работы odtegovati, odtegniti od dela;
с. с места pregnati;
с. стачку zlomiti stavko;
с. апплодисменты izzvati burno ploskanje;
с. маску razkrinkavati;
с. план prekrižati načrt;
с. договор (pre)kršiti pogodbo;

трепаться vihrati; trgati se; (vulg.) gobezdati; klatiti se;
платье треплется obleka se trga

урива́тися (врива́тися) -ва́юся недок., tŕgati se -am se nedov.

arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
s'arracher de, à iztrgati se od, iz
s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
on se l'arrache trgajo se zanj
s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati

arrebatiña ženski spol

andar a la arrebatiña trgati se (za)

bráti (čitati) to read

skrbno bráti to peruse; (nabirati ipd.) to collect, to gather (in), to pick; (trgati) to pluck; to cull
bráti grozdje to gather grapes, to vintage
bráti hmelj to pick hops
bráti mašo to say mass
napačno bráti to misread
do konca bráti to read through
bráti zase (skrivaj) to read to oneself
bráti med vrsticami to read between the lines
to sem bral v časopisu I read it in the paper
ne zna ne bráti ne pisati he can neither read nor write
to se bere kot roman it reads like a novel
tvoja knjiga se mnogo bere your book is much read
bráti komu na obrazu to read someone's face
nedolžnost se mu bere na obrazu innocence is written all over his face, butter wouldn't melt in his mouth
hoteti bráti v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
vsak večer berem očetu časopis every evening I read the paper to my father
rada ima, da ji kaj berejo she likes being read to

cefra|ti (-m) les, krpe ipd.: zerfasern (hat zerfasert); volno, vato, žimo: [auseinanderzupfen] auseinander zupfen; (trgati) zerreißen (tudi figurativno); s prsti: mit den Fingern zerpflücken, [auseinanderpflücken] auseinander pflücken
figurativno cefrati živce an den Nerven zerren
cefrati se rob: fransen, ausfransen, zerfasern (ist zerfasert)
snov: rissig sein

cȋk m
1. krik, vrisk: probijali smo se kroz cik gologlavih djevojaka
2. cvič: čuje se cik galebova
3. žvenket: cik dukata
4. teme: udariti koga po ciku
5. med. trganje: udari cik u kosti začelo je trgati po kosteh

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

culotte [külɔt] féminin

1. dokolenske, kratke hlače; ženske spodnje hlače

2. repina (meso pri repu)

3. velika izguba (pri igri)

4. pijanost

culotte de bain, de chasse, de cheval, courte de golf, de gymnastique kopalne, lovske, jahalne, kratke golfske, telovadne hlače
(familier) culotte de peau (figuré) omejen, zabit vojak
porter la culotte (figuré) nositi hlače
prendre une culotte imeti smolo (v igri)
(populaire) faire dans sa culotte podelati se v hlače
il tremble dans sa culotte (populaire, figuré) hlače se mu tresejo
user ses fonds de culotte sur les bancs de l'école (s)trgati hlače na šolskih klopeh

déchirer [dešire] verbe transitif raztrgati, (raz)parati; razdrapati, razcefrati; figuré slabo govoriti o kom; poteptati; prelomiti (pogodbo); razklati, razcepiti (deželo)

se déchirer raztrgati se, dobiti razporke, pretrge
déchirer une blessure (figuré) znova odpreti rano
déchirer quelqu'un koga zlobno kritizirati, raztrgati ga
déchirer le cœur de quelqu'un komu srce trgati
déchirer en deux raztrgati, razklati na dvoje
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo, zlobno, grdoó o kom govoriti
déchirer le voile (figuré) nenadoma prekiniti iluzijo, odkriti resnico

dépouille [depuj] féminin odrta ali odvržena koža; (kačji) lev; pluriel (vojni) plen

dépouille des bois odpadlo listje
dépouille des champs pridelek, letina
dépouille (mortelle) truplo, posmrtni ostanki
dépouilles opimes bogat plen
s'arracher les dépouilles d'un mourant prepirati se, trgati se za premoženje umirajoče osebe

effeuiller [efœje] verbe transitif (o)smukati listje (drevo), oropati listov; iztrgati list

s'effeuiller izgubiti listje
le vent effeuille les arbres en automne veter pobere listje z dreves v jeseni
effeuiller une marguerite trgati lističe z marjetice

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje