Franja

staníti (-ím) perf. (stanjšati) assottigliare:
staniti testo stendere, spianare la pasta

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

tak¹ (-a, -o)

1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie

2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so

6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen

tančíca (-e) f

1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo

2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo

taníti (-ím) imperf. (tanjšati) assottigliare, rendere sottile; laminare:
taniti s kovanjem assottigliare mediante forgiatura
taniti kovino laminare il metallo
taniti testo spianare la pasta

tavola f

1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati

4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik

5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

6. umet. tabelna podoba

7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi

8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice

9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka

10. faseta (na dragih kamnih)

11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

13. igre
tavola reale backgammon

14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu

testare¹ v. intr. (pres. tēsto) pravo napraviti, delati oporoko

testare² v. tr. (pres. tēsto) testirati; opraviti, delati test; preizkusiti, preizkušati (tudi pren.)

(tēstū), abl. testū, in tēstum -ī, n (soobl. = tēsta)

1. lončen pokrov, glinasta (glinena) pokrovka: sub testu coquito Ca., calfacito bene et testum Ca.; abl. testo Ca., spumant (sc. calices) testu pressus uterque suo O., fimo ovium sub testu calefacto Plin.

2. lončena posoda, glinasta skleda: huc ignem curto fert rustica testo O., cum testo Afr. fr., Petr.; metaf. posoda nasploh: sub aereo testo Plin.

torta samostalnik
(pecivo) ▸ tortaKo se torta ohladi, jo damo v hladilnik, ker se servira hladna. ▸ Amikor a torta kihűl, rakjuk hűtőbe, mivel hidegen kell tálalni.

tradire

A) v. tr. (pres. tradisco)

1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

3. pokazati, odkriti

B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se

traducibile agg. prevedljiv:
un testo difficilmente traducibile besedilo, ki ga je težko prevesti

tralatizio agg. (m pl. -zi) tradicionalen; neizviren:
parte tralatizia in un testo neizvirni del besedila

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre

ugnêsti (ugnêtem) | ugnétati (-am) perf., imperf. impastare; ekst. fare, modellare:
ugnesti glino impastare l'argilla
ugnesti testo fare la pasta
knjiž. pisatelj ugneta snov po svojih mislih lo scrittore modella la materia secondo un suo progetto

umésiti to knead

umésiti kruh to knead (the) bread
umésiti testo to knead (the) dough

umešan [é] (-a, -o) Rühr- (jajce das Rührei, testo der Rührteig)

unico

A) agg. (m pl. -ci)

1. edini:
atto unico gled. enodejanka
figlio unico edinec
numero unico publ. posebna številka
testo unico pravo enotno, usklajeno besedilo (zakona)
è l'unica to je edini način, edina možnost

2. edinstven; enkraten; nedosegljiv:
più unico che raro skrajno redek
pezzo unico unikat

B) m (f -ca) edini, edina

váljati to roll; to flatten with a roller

váljati se to roll
váljati cesto to roll a road
váljati kovine to roll metals
váljati testo to roll pastry
váljati trato to roll a lawn
váljati se v denarju (figurativno) to be rolling in money