Franja

žívčen (-čna -o) adj.

1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino

2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi

živčn|i (-a, -o) Nerven- (center das Nervenzentrum, končič die Nervenendigung, koren die Nervenwurzel, pletež das Nervengeflecht, plin das Nervengas, strup das Nervengift, šok der Nervenschock, vozel der Nervenknoten, bolečina der Nervenschmerz, bolezen die Nervenkrankheit, das Nervenleiden, kriza die Nervenkrise, napetost die Nervenanspannung, obremenitev die Nervenbelastung, ovojnica die Nervenscheide, pot, proga die Nervenbahn, slabost die Nervenschwäche, tekočina das Nervenwasser, vojna der Nervenkrieg, vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel, središče das Nervenzentrum, vozel der Nervenknoten, vlakno die Nervenfaser)

ἀδῠνᾰμία, ἡ ἀδῠνᾰσία, ion. ίη, ἡ (δύναμις) 1. nezmožnost, nemoč, slabost. 2. ubožnost, uboštvo.

ἀμηχᾰνία, ἡ, ion. -ίη zadrega, stiska, sila, slabost, nemoč, zapuščenost.

ἀν-αλκείη, ἡ (ἀλκή) ep. slabost, nemoč, strahopetnost, bojazljivost.

ἀντιλαβή (ἀντι-λαμβάνω) 1. ročaj, držaj. 2. slabost, prilika za napad.

ἀρρώστημα, ατος, τό slabost, bolezen, bolehnost.

ἀρρωστία, ἡ bolezen, slabost (osob. moralna); pomanjkanje trdne volje, malosrčnost, nesposobnost, τινός za kaj.

ἀσθένεια, ἡ, ion. -είη in -ίη, (ἀ-σθενής) slabost, bolehavost, onemoglost, bolezen; τοῦ βίου uboštvo, revščina.

ἀσθένημα, ατος, τό slabost, slabotnost NT.

γυναικισμός, ὁ žensko vedenje, ženska slabost, γ. ἐν δεισιδαιμονίᾳ ženske vraže, babjeverstvo.

ἔκλυσις, εως, ἡ (ἐκ-λύω) 1. osvoboditev, (od)rešitev τινός. 2. onemoglost, slabost.

κατάγνωσις, εως, ἡ (κατα-γιγνώσκω) 1. obsodba (smrtna θανάτου). 2. a) mnenje, mišljenje; b) preziranje, διὰ κατάγνωσιν ἀσθενείας σφῶν ker so prezirali njih slabost (ker so jih zaničevali radi njih slabosti).

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.

μαλακία, ἡ (μαλακός) 1. mehkužnost, neodločnost, malosrčnost, bojazljivost. 2. slabost, bolezen NT.

ὀλιγηπελίη, ἡ slabost, nezavest, omedlevica.

πονηρία, ἡ slabost, zanikarnost, malopridnost, hudobnost, zloba.

σαθρός 3 1. trohnel, trhel, počen. 2. pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) σαθρόν τι slabost, boječa (malodušna) misel.

ταπεινότης, ητος, ἡ 1. nizkost, nizka lega. 2. a) neznatnost, onemoglost, slabost, siromašne razmere, siromašnost; b) pobitost, klavrnost, malodušnost; c) ponižnost; d) poniževanje.