Franja

former [fɔrme] verbe transitif oblikovati, tvoriti, formirati; narediti, napraviti; vzgojiti, izobraziti; navaditi (à na); izmisliti, zasnovati, ustanoviti; predstavljati, biti

se former oblikovati se, nastati, razviti se; postati spretnejši
former un gouvernement sestaviti vlado
former un projet napraviti načrt
former un numéro (téléphonie, télégraphie, télévision) zavrteti (telefonsko) številko
former un tout tvoriti celoto
former bloc autour de quelqu'un zgrniti se okoli koga
se former en cortège razporediti se, formirati se v sprevod

gabinetto m

1. kabinet:
gabinetto medico zdravniška ordinacija
gabinetto oculistico okulistična ordinacija
gabinetto fotografico fotografski atelje
gabinetto di lettura čitalnica
gabinetto di fisica fizikalni kabinet

2. stranišče, toaleta:
gabinetto di decenza stranišče

3. polit. kabinet; ministrstvo; vlada:
formare un nuovo gabinetto sestaviti novo vlado
il gabinetto Prodi Prodijeva vlada
il gabinetto ombra vlada v senci

gouvernement [guvɛrnəmɑ̃] masculin vlada, vladanje; upravljanje

chute féminin du gouvernement padec vlade
constituer, former le gouvernement sestaviti vlado
soutenir, faire tomber (ali renverser) le gouvernement podpirati, vreči vlado
entrer au gouvernement stopiti v vlado
gouvernement de soi-même vladanje samega sebe
gouvernement fantoche marionetna vlada

horoskóp horoscope moški spol

sestaviti horoskop za koga faire (ali dresser, tirer) l'horoscope de quelqu'un

horoskóp horóscopo m

sestaviti horoskop za koga hacer (ali sacar) el horóscopo de alg

insiēme

A) avv.

1. skupaj:
mettere insieme una somma zbrati vsoto
mettere insieme un patrimonio nakopičiti imetje
mettere insieme una lettera sestaviti pismo
mettere insieme una bella famiglia ustvariti si številno družino

2. skupaj, istočasno, hkrati:
voler troppe cose insieme želeti preveč naenkrat

3. vzajemno, med seboj

B) prep. insieme con, insieme a

1. s, z:
vive insieme ai nonni živi pri starih starših

2. hkrati

C) m

1. skupek, celota

2. mat. množica:
teoria degli insiemi teorija množic

3. obl. komplet

kaznivo dejanje srednji spol pravo die Straftat, die strafbare Handlung (proti gegen), das Delikt, (davčno Steuerstraftat, storjeno iz malomarnosti Fahrlässigkeitsdelikt, storjeno z opustitvijo Omissivdelikt, ogrožanja Gefährdungsdelikt, posilstva Notzuchtverbrechen, s prepovedano posledico Erfolgsdelikt, zoper javno moralo Sittlichkeitsdelikt, nadaljevano Fortsetzungsdelikt, naklepno Vorsatzdelikt, opustitveno Unterlassungsdelikt, priložnostno Gelegenheitsdelikt)
čas storitve kaznivega dejanja die Tatzeit
dejanski stan kaznivega dejanja der Straftatbestand
okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand
ponovna storitev kaznivega dejanja der Rückfall
storilec kaznivega dejanja der Straftäter, der Täter
pomoč pri kaznivem dejanju die Beihilfe
sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju den Tatbestand aufnehmen
idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit
realni stek kaznivih dejanj die Tatmehrheit
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen
ponovno zagrešiti kaznivo dejanje rückfällig werden
priznati/priznavati kaznivo dejanje geständig sein
razglasiti za kaznivo dejanje für strafbar erklären
oseba, ki ve za kaznivo dejanje der Mitwisser, die Mitwisserin

koalicija samostalnik
1. (zveza političnih strank) ▸ koalícióMandat bo dobil tisti, ki bo relativni zmagovalec volitev in mu bo uspelo sestaviti novo koalicijo. ▸ A mandátumot az nyeri meg, aki megszerzi a relatív többséget, és sikerül neki új koalíciót alkotnia.
2. (vojaško zavezništvo držav) ▸ koalícióNajbolj ogrožene države so se združile v protiteroristično koalicijo, ki so se ji pridružile skoraj vse države na svetu. ▸ A leginkább veszélyeztetett országok összefogtak egy terrorizmusellenes koalícióban, amelyhez a világ szinte minden országa csatlakozott.Zavezniška koalicija je med zalivsko vojno pod poveljstvom Američanov bombardirala Bagdad 43 dni. ▸ Az Öböl-háború idején az amerikaiak vezette szövetséges koalíció 43 napon keresztül bombázta Bagdadot.
3. (o povezovanju zaradi skupnega cilja) ▸ koalícióCilj lokalne razvojne koalicije je pospeševanje malega gospodarstva. ▸ A helyi fejlesztési koalíció célja a kisvállalkozások támogatása.Zagrozi ji, da bo ustanovil koalicijo pridelovalcev proti izvoznikom, ki posestnike že od nekdaj izkoriščajo. ▸ Azzal fenyegetőzik, hogy a termelők koalíciót alapítanak az exportőrök ellen, akik mindig is kizsákmányolták őket.Do osnutka zakona o inšpekciji dela so kritični tudi v koaliciji društev in sindikatov, ki zastopa prekarne delavce. ▸ A bizonytalan foglalkoztatási helyzetű munkavállalókat képviselő szövetségek és szakszervezetek koalíciója szintén kritikusan viszonyul a munkaügyi felügyeletről szóló törvénytervezethez.

kód (-a) m teh. codice:
binarni, črkovni, številčni kod codice binario, alfabetico, numerico
genetski kod codice genetico
dešifrirati, sestaviti kod decifrare un codice, redigere, comporre un codice

komisíja (-e) f

1. commissione:
izvoliti, sestaviti komisijo eleggere, nominare una commissione
izpitna komisija commissione esaminatrice
ocenjevalna komisija giuria
preiskovalna komisija commissione d'inchiesta
volilna komisija commissione elettorale

2. ekst. commissione

3. pog. trg. negozio commissionario

komité comité moški spol , commission ženski spol

centralni komite (politika) comité central
izvršni (organizacijski) komite comité exécutif (d'organisation)
olimpijski komite comité olympique
izvoliti komite élire un comité
sestaviti komite former (ali instituer) un comité

lísta liste ženski spol

biti na listi figurer sur une liste
sestaviti listo dresser (ali établlr, arrêter) une liste
črna lista liste noire
kandidatna lista liste des candidats
plačilna lista liste des salaires
prezenčna lista liste de présence

lísta (-e) f lista:
sestaviti listo povabljenih fare, compilare la lista degli invitati
kandidirati za poslanca na socialdemokratski listi candidarsi al parlamento sulla lista dei socialdemocratici
objaviti listo nove vlade rendere nota la formazione del nuovo governo
civilna lista appannaggio reale
črna lista libro nero
kandidatna lista lista dei candidati
plačilna lista ruolino di paga
tečajna lista listino dei cambi

listin|a ženski spol (-e …) die Urkunde, izvirnik: Originalurkunde; knjigovodska: der Beleg, Buchungsbeleg; -urkunde, der -brief, die -schrift (darilna Schenkungsurkunde, koncesijska Konzessionsurkunde, o imenovanju Ernennungsurkunde, Bestallungsurkunde, Bestallungsbrief, o podelitvi državljanstva Einbürgerungsurkunde, o podelitvi naziva častnega občana Ehrenbürgerbrief, patentna Patentschrift, potna Reisedokument, ratifikacijska Ratifikationsurkunde, ustanovna Stiftungsurkunde)
sklepna listina Helsinške konference die [Schlußakte] Schlussakte von Helsinki
ustanovna listina OZN die UN-Charta
ponarejevalec listin der Urkundenfälscher
ponaredba listine pravo die Urkundenfälschung
predložitev listine die Urkundenvorlage
pravo zatajitev listine die Urkundenunterdrückung
dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
sestaviti listino o (etwas) beurkunden
uradnik, ki izdaja listine der Urkundsbeamte

lístina document; deed; instrument; muniment

ponareditev lístine forgery (ali falsification) of a document
ponarejevalec lístin forger of documents
sestaviti lístino to draw up a deed

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

menični protest moški spol der Wechselprotest
oseba, proti kateri se opravi menični protest der Protestgegner
sestaviti listino o meničnem protestu einen Protest aufnehmen
zaznamek o meničnem protestu der Protestvermerk
register meničnih protestov das Protestregister

menu [mənü] masculin menu; jedilnik, jedilni list; (določen) obrok jedil; (servirano) kosilo, obed

menu touristique turističen menu
menu à prix fixe menu po stalni ceni
dresser le menu sestaviti menu

ministère [-stɛr] masculin ministrstvo; kabinet, ministrski svet, vlada; služba, urad; sodelovanje, posredovanje

par le ministère de s posredovanjem
ministère des Affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
ministère du commerce, des finances, de la guerre (ali de la défense nationale), de l'Education nationale, de l'Intérieur, de la Justice, des postes, da la Santé publique, du Travail ministrstvo za trgovino, za finance, vojno (za narodno obrambo), za prosveto, za notranje zadeve, za pravosodje, za PTT, za javno zdravstvo, za delo
saint ministère, ministère des autels duhovniški stan
former un ministère sestaviti, formirati vlado
offrir son ministère ponuditi svoje usluge

montira|ti (-m) montieren, (pritrditi) festmontieren, na kaj: aufmontieren; (sestaviti) zusammenbauen; (vgraditi) einbauen