Franja

frutero

plato frutero krožnik za sadje
frutero m sadjar; košarica (skleda, krožnik) za sadje; shramba za sadje; (slikarstvo) sadje

fruto moški spol sad, sadež; donos, dohodek, dobiček, prid, prednost

fruto de bendición zakonski otrok
dar (llevar) fruto donašati sadove, obroditi, korist prinašati
sacar fruto koristiti, imeti korist (od)
frutos coloniales kolonialno blago
frutos en especie naturalije
frutos del mediodía južno sadje

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

gâté, e [gate] adjectif pokvarjen (tudi figuré); razvajen (otrok), raznežen; masculin gnilo mesto (pri sadju)

enfant masculin gâté razvajenček, materin ljubljenček
enfant masculin gâté de la fortune srečen človek
avoir des dents gâtées imeti gnile zobe
fruits masculin pluriel gâtés gnilo, pokvarjeno sadje

gauler [gole] verbe transitif klatiti (sadje) s preklo

gauler un arbre sadje z drevesa klatiti
gauler des noix, des pommes klatiti orehe, jabolka

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

gniti glagol
1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothadČe preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothadDo smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.

growth [grouɵ] samostalnik
rast, razvoj; rastline; podrast; izrastek
medicina bula, oteklina, zabreklina (in)
napredek, uspevanje; kultura (bakterij)

fruit of foreign growth uvoženo sadje

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

guarda ženski spol straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; zaščitni list, čuvar(ka), strežaj(ka), strežnik, -ica

estar de guarda biti v službi, biti dežurni
fruta de guarda zimsko sadje

*hâtif, ive [ɑtif, iv] adjectif (pre)zgoden, zgodaj zrel; (pre)nagel, prenagljen, na hitro narejen

fruits masculin pluriel, légumes masculin pluriel hâtifs zgodnje sadje
travail masculin hâtif prehitro opravljeno delo

helado zmrznjen, z ledom pokrit; premražen; mrzel; otrpnjen od mraza; odrevenel (od strahu); kandiran

helado m ledena pijača; sladoled
helado de fresa jagodni sladoled
helado de frutas ledeno sadje, sadna ledetina

hiver [ivɛr] masculin zima, zimski čas; figuré (življenjsko) leto

d'hiver zimski
fruits masculin pluriel de l'hiver zimsko sadje
paysage masculin d'hiver zimska pokrajina
poil masculin (ali: toison féminin), pelage masculin d'hiver zimska dlaka, kožuh
sports masculin pluriel d'hiver zimski športi
en hiver pozimi
au milieu, au plus fort, au cœur de l'hiver sredi zime
dur hiver huda zima
résister à l'hiver prestati zimo

horreāticus 3 (horreum) skladiščen: species Cod. Th. v skladišču nasuto sadje.

horridus 3, adv. -ē (horrēre)

I.

1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.

2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —

II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.

hypomēlis -idis, f (gr. ὑπομηλίς) hipomelida, neko kiselkasto sadje: Pall.

infradiciare

A) v. tr. (pres. infradicio)

1. premočiti

2. povzročiti, povzročati gnitje:
il caldo ha infradiciato la frutta na vročini je sadje zgnilo

B) ➞ infradiciarsi v. rifl. (pres. mi infradicio)

1. premočiti se

2. segniti, zgniti

jágodičast (-a -o) adj. di bacca, a bacca, a bacche; bacciforme:
jagodičasto sadje frutta a bacche

júžen southern; southerly; south

najjužnejši southernmost
Južna Amerika South America
júžni Slovani South Slavs pl
v júžni Angliji in the south of England
júžno od Slovenije (to the) south of Slovenia
júžno sadje fruits pl from the south, tropical fruits pl
júžni križ astronomija the Southern Cross
júžna obala south coast
júžna lega southern exposure, southern aspect
júžna smer southerly direction, southing
júžno vreme thaw, thawing weather
júžno (vreme) je it is thawing, the snow is melting
júžna zemeljska polobla southern hemisphere
júžna zemljepisna širina southern latitude

júžen du sud, du midi, méridional, austral

v južni smeri vers le sud
južno od au sud de
Južna Amerika l'Amérique ženski spol du Sud
južna Francija le midi de la France, le Midi, la France méridionale
južna polobla hémisphère moški spol austral
južno sadje fruits moški spol množine des pays chauds, agrumes moški spol množine
južni Slovani Slaves moški spol množine du sud
južni tečaj pôle moški spol sud (ali austral, antarctique)
južni veter vent moški spol du sud (ali du midi), autan moški spol
južno vreme dégel moški spol