Franja

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.

Dnjeper samostalnik
(reka v vzhodni Evropi) ▸ Dnyeper [kelet-európai folyó]

Dnjester samostalnik
(reka v vzhodni Evropi) ▸ Dnyeszter [kelet-európai folyó]

dolžína (-e) f

1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
meriti po dolžini misurare per il lungo
šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza

2. durata:
dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
avt. zavorna dolžina spazio di frenata
geogr. zemljepisna dolžina longitudine

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

dovoliti glagol
1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyezLov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.

Draus (Plin.) ali Dravus (Fl.) -ī, m (prim. nem. Drau) Drava, panonska reka.

dréti (zobe) arrancar ; (iz kože) despellejar; desollar

reka dere el río es (ali está) rápido

drink² [driŋk] samostalnik
pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
sleng morje

in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
hard drink opojna pijača
soft drink brezalkoholna pijača
small drink pivo
to be on the drink popivati, pijančevati
to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
to take to drink začeti piti, postati pijanec
ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
long drink pijača iz visokega kozarca
ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin

Druentia -ae, m Druencija, reka v Narbonski Galiji (zdaj Durance): L., Sil., Aus., Amm.

Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.

Duranius -iī, m Duranij, galska reka (zdaj Dordogne): Aus., Sid.

Dyraspēs -is, m Dirasp, skitska reka: O.

Ebro

el Ebro Ebro (reka)

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

Enīpe͡us -peos, lat. -peī, voc. -pe͡u, m (Ἐνιπεύς) Enipej,

1. velika reka v Tesaliji (zdaj Enipévs), ki se izliva v reko Apidan in s to v Penej: V., O., Plin., Lucan., Val. Fl.; pooseb. kot bog te reke: O., Pr.

2. rečica v Pieriji, ki izvira na Olimpu: L.

3. ime rimskega mladeniča: H.

épandre* [epɑ̃drə] verbe transitif razlivati, prelivati; trositi (du fumier gnoj)

s'épandre razli(va)ti se (reka); razširiti se

Erasīnus -ī, m (Ἐρασῖνος) Erazin, reka v Argolidi: O., Mel., Plin.

Ergīnos (Ergīnus) -ī, m (Ἐργῖνος) Ergin,

1. trakijska reka: Mel., Plin.

2. ime argonavta: Hyg.

Ēridanus -ī, m (Ἠριδανός) Eridan,

1. pesn. ime reke Pad: O., Pr., Plin., Val. Fl., Eridanus fluviorum rex V., auratus cornua V. (baje zlatonosna reka).

2. ime ozvezdja: Ci. (Arat.), Hyg.