Franja

svijèća ž (ijek.), svéća ž (ek.)
1. sveča: lojana, voštana, stearinska, mrtvačka svijeća; ledena svijeća; svijeća za božićno drvce, za novogodišnju jelku; krsna, slavska svijeća krstna sveča, sveča, ki jo prižgejo ob krstni slavi; prav kao svijeća raven kot sveča; pridržati komu -u na samrti držati komu sveču ob zadnji uri; umrijeti bez -e ne imeti bližnjih sorodnikov; ugasila mu se slavska svijeća umrl je brez potomcev; ugasiti = utuliti -u ugasiti svečo; od strehe vise -e od kapu vise ledene sveče
2. fiz. sveča: Hefnerova svijeća, električna žarulja, sijalica u obliku -e

tèpsija ž (t. tepsi) pekač, pekača: bakrena, emajlirana tepsija; u -i se peče pita, hljeb; tepsija demirlija velik pekač na železnem stojalu, rabi nam kot miza; kao tepsija popolnoma raven

upright [ʌ́prait]

1. samostalnik
navpičen (pokončen) položaj; podboj, podpornik
množina, šport vrata, gol; pianino

out of upright nenavpičen
upright of a tent šotorska palica

2. pridevnik
pokončen, navpičen, vertikalen; ki se drži pokonci
figurativno pošten, iskren

upright conduct korektno obnašanje
upright piano pianino
to sit upright pokonci sedeti

3. prislov
pokonci, pokončno, navpično, vertikalno

bolt upright raven kot sveča

venue [vənü] féminin prihod; rast

arbre masculin d'une belle venue lepo raščeno drevo
tout d'une venue kot vlit (dolg in raven)
venue d'eau vdor vode
écrire trois pages d'une seule venue napisati tri strani na en mah, brez popravljanja
allées féminin pluriel et venues odhajanje in prihajanje, letanje sem in tja

vrhun|ec moški spol (-ca …) der Gipfel, der Klimax; der Gipfelpunkt, Höhepunkt, samo figurativno der Glanzpunkt, die Höhe, der Zenit; (razcvet) die Blütezeit; (najvišja raven) der Höchststand; (vrhunski dosežek) die Gipfelleistung
konjunkturni vrhunec die Hochkonjunktur
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
biti na vrhunu auf der Höhe sein

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

znanstven (-a, -o) wissenschaftlich; Forschungs- (panoga der Forschungszweig)
poljudno znanstven populärwissenschaftlich
znanstveni spor der Gelehrtenstreit
dvig na znanstveno raven die Verwissenschaftlichung
dvigniti na znanstveno raven verwissenschaftlichen
znanstveno zgodovinski wissenschaftsgeschichtlich

znížati abaisser, (ra)baisser, réduire, diminuer

znižati glas baisser la voix
znižati ceno (življenjsko raven, standard) baisser le prix (le niveau de vie, le standard)
po znižani ceni à prix réduit, au rabais

znížati (-am) | zniževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. abbassare:
znižati glas abbassare la voce

2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario

3. (spustiti, spuščati) abbassare:
znižati rolete abbassare le persiane

B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente

znosen pridevnik
(še sprejemljiv) ▸ elviselhető, tűrhetőSkoraj vse okoli sebe doživljam kot komaj znosen pritisk, vsaka malenkost mi pobere velike količine energije. ▸ Magam körül majdnem mindent alig elviselhető nyomásként élek meg, minden apróság hatalmas mennyiségű energiámat emészti fel.

zve|sti [ê] (-dem) zvajam na zurückführen auf
zvesti na osebno raven/plat personalisieren

zvočn|i [ó] (-a, -o) Ton- (frekvenca die Tonfrequenz, glava der Tonkopf, kamera die Tonkamera, ročica der Tonarm, sled die Tonspur), Schall- (pretok [Schallfluß] Schallfluss, signal das Schallsignal, val die Schallwelle, vtis der Schalleindruck, zapis die Schallaufzeichnung, meritev die Schallmessung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, odprtina glasba die Schallöffnung, raven der Schallpegel, stena die Schallwand, polje das Schallfeld), Klang- (vtis das Klangbild, barva die Klangfarbe, čistost die Klangreinheit, ploskev die Klangfläche, sredstvo das Klangmittel)
zvočno mit Ton, schall-, klang-
(čist klangrein, izolacijski schalldämmend, izoliran schallgedämpft, neprepusten schalldicht, ojačevalen schallverstärkend)

življenjski standard stalna zveza
(raven kvalitete življenja) ▸ életszínvonal

ἀ-κῑνᾰ́κης, ου, ὁ [ion. gen. εος, acc. εα] ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.

ἄ-πεδος 2 (ἀ cop. in πέδον) raven, τὸ ἄπεδον ion. ravnina, planjava.

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

ἐπί-πεδος 2 (πέδον) raven, τὸ ἐπίπεδον ravnina, ravnica; comp. ἐπιπεδέστερος.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.

λάχεια, ἡ adi. ep. nizek, raven.

λεῖος 3 [Et. iz λειϝος, lei-wo-s, lat. lē-vis, gladek, kor. slei, gladek biti] gladek, gol, πετράων brez skal, raven, plan πεδίον, χωρίον, miren (o morju).