Franja

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

Mallius 3 Málij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. Mallius Glancia Malij Glancija, Roscijev prijatelj: Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino), L.

2. C. Mallius (tudi Manlius) Gaj Malij (Manlij), Katilinov pristaš: S.

3. Cn. Mallius Maximus Gnej Malij Maksim, konz. l. 105, mož nepoštenega značaja, neuspešen v boju zoper Galce in Kimbre: S.

4. L. Mallius Lucij Malij, prokonzul l. 78 v Onostranski Galiji, poražen v vojni s Sertorijem: C.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

Nasennius -iī, m Nazénij, rim. nom. propr.; znan je C. Nasennius Gaj Nazenij iz Svese, l. 66 na vojni odpravi zoper Kreto vodja manipla (pod vrhovnim poveljstvom Kvinta Cecilija Metela), kasneje poslovnež in l. 42 Brutov pristaš: Ci. ep.

Nāsidius 3 Nazídij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je L. Nasidius Lucij Nazidij, rim. vitez, v državljanski vojni Pompejev pristaš in poveljnik njegovega ladjevja: Ci., C. Od tod adj. Nāsidiānus 3 Nazídijev: naves C.

navdúšen (-a -o) adj. entusiasta, entusiastico, delirante, fervido; appassionato, patito:
navdušen športnik appassionato dello sport
navdušen pristaš novih umetniških smeri un fervido partigiano delle nuove correnti artistiche
navdušene ovacije publike deliranti applausi del pubblico, ovazioni del pubblico

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

Ofellius (Ofillius) -iī, m Ofélij (Ofílij), rim. nom. propr. Znana sta:

1. Ofillius Calavius Ofilij Kalavij iz Kapue: L.

2. A. Ofillius Avel Ofilij, rim. vitez, Cezarjev pristaš, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., Val. Max., Plin.

parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
sans parti pris nepristransko
seul parti à prendre edini izhod
parti unique enotna (edina) stranka
esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
être inscrit au parti biti vpisan v stranki
être de parti pris biti pristranski
c'est un parti pris sklenjeno je
être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
prendre un parti odločiti se
prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z

partidario strankarski

partidario m pristaš, strankar; Am trg družabnik

pártija (politično) parti moški spol

član, pristaš partije membre moški spol, adhérent moški spol d'un parti
članstvo v partiji affiliation ženski spol au parti
komunistična partija parti communiste

Pelagius² -iī, m Pelágij, heretik iz 5. stol.: Aug. Od tod Pelagiānus -ī, m pelagijánec, Pelagijev pristaš: Isid.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

prenapét (-a -o) adj.

1. troppo teso (tudi ekst.):
prenapeti živci nervi troppo tesi

2. esaltato, fanatico, spinto:
prenapeti pristaš levičarske ideologije fanatico seguace dell'ideologia di sinistra, estremista di sinistra
plod prenapetih možganov frutto di un cervello esaltato
prenapete ideje idee troppo spinte

Racīlius 3 Racílij(ev) (Rakílij(ev)), ime rimskega rodu, poseb.

1. L. Racilius Lucij Racilij, tribunus plebis l. 57, Ciceronov pristaš: Ci. ep.

2. Racilia Racilija (Rakilija), žena diktatorja Lucija Kvinkcija Cincinata (Kinkinata): L.

revolúcija (-e) f

1. rivoluzione:
buržoazna, ljudska revolucija rivoluzione borghese, popolare
hist. francoska, oktobrska revolucija rivoluzione francese, rivoluzione d'ottobre
narediti revolucijo fare la rivoluzione
izbruhnila je revolucija è scoppiata la rivoluzione
pristaš revolucije filorivoluzionario

2. ekst. rivoluzione:
kulturna revolucija rivoluzione culturale
demografska revolucija rivoluzione demografica
seksualna revolucija rivoluzione sessuale
agrarna, industrijska revolucija rivoluzione agraria, industriale

3. astr. rivoluzione