razméra (-e) f
1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
v takih razmerah in tali circostanze
gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose
2. star. misura, dimensione, proporzione
Zadetki iskanja
- razmere condiciones f pl ; circunstancias f pl ; situación f
ekonomske razmere situación económica
klimatske razmere condiciones climatológicas
vremenske razmere condiciones atmosféricas (ali meteorológicas)
v teh razmerah en estas circunstancias
izhajati iz skromnih razmer ser de origen humilde
prilagoditi se razmeram acomodarse a las circunstancias
živeti v udobnih razmerah vivir desahogadamente
živeti preko svojih razmer gastar más de lo que los ingresos permiten - razmére pl circumstances pl, conditions pl; (odnosi) relations pl
v teh razmérah in (ali under) these circumstances
po sili razmér of necessity
napete razmére (odnosi) strained relations pl
živeti preko svojih razmér to live beyond one's income (ali one's means)
živeti v dobrih razmérah to live in good circumstances
v ugodnih razmérah under favourable conditions
gledé na današnje razmére in view of present conditions
to je odvisno od razmér that depends on circumstances
izboljšati ljudstvu življenjske razmére to improve the standard of living of the people
ne moremo nadaljevati z delom v takih razmérah we cannot go on with the work under such conditions (ali circumstances)
razmére so se močnó spremenile things have changed very much
sprijazniti se z razmérami, prilagoditi se razméram to adapt someone to circumstances
treba je živeti svojim razméram primerno (figurativno) one must cut one's coat according to one's cloth
splošne razmére general conditions pl - règle [rɛglə] féminin
1. ravnilo, črtalo
2. pravilo; predpis; moralno načelo
3. pluriel menstruacija
règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme - Rome [róum] samostalnik
Rim
Rome penny Petrov novčič
Rome was not built in a day Rima niso zgradili v enem dnevu
to do in Rome as Romans do figurativno tuliti z volkovi, prilagoditi se okolici - rythmer [ritme] verbe transitif ritmizirati, dajati ritem (une phrase stavku); ritmično poudarjati, skandirati
rythmer sa marche au son du tambour prilagoditi svojo hojo, svoj korak ritmu, zvokom bobna - serve2 [sə:v]
1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici
to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje
2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant
as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika) - strike in neprehodni glagol
(bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo
to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po - temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe
à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane - ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija
sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti - tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil
bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati - tournant [turnɑ̃] masculin ovinek; ulični vogal; preokret; (= tournant d'eau vodni vrtinec)
tournant dangereux, en épingle à cheveux nevaren, lasnici podoben ovinek, zavoj, rida
tournant du siècle preokret stoletja
avoir quelqu'un au tournant maščevati se komu ob prvi priliki
être à un tournant de sa carrière biti na preokretu svoje kariere
marquer un tournant pomeniti preokret
il a su prendre le tournant (figuré) znal se je preračunljivo prilagoditi - unisson [-sɔ̃] masculin soglasje
à l'unisson soglasno
être à l'unisson harmonirati med seboj
se mettre à l'unisson (de) prilagoditi se, ravnati se (po)
chanter à l'unisson enoglasno peti - vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékmoralne vrednote ▸ erkölcsi értékekkrščanske vrednote ▸ keresztény értékekduhovne vrednote ▸ szellemi értékekdemokratične vrednote ▸ demokratikus értékekkulturne vrednote ▸ kulturális értékekestetske vrednote ▸ esztétikai értékekliberalne vrednote ▸ liberális értékekkonservativne vrednote ▸ konzervatív értékekdružinske vrednote ▸ családi értékekčloveške vrednote ▸ emberi értékekdružbene vrednote ▸ társadalmi értékekuniverzalne vrednote ▸ egyetemes értékeknarodne vrednote ▸ nemzeti értékekevropske vrednote ▸ európai értékektradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékekstare vrednote ▸ régi értékektemeljne vrednote ▸ alapvető értékekskupne vrednote ▸ közös értékekvrednote demokracije ▸ demokrácia értékeivrednote športa ▸ sport értékeivrednote svobode ▸ szabadság értékeivrednote družbe ▸ társadalom értékeivrednote človeštva ▸ emberiség értékeivrednote preteklosti ▸ múlt értékeisistem vrednot ▸ értékrendhierarhija vrednot ▸ értékhierarchiasvet vrednot ▸ értékek világakriza vrednot ▸ értékek válságaprevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítésepropad vrednot ▸ értékek összeomlásarazvrednotenje vrednot ▸ kontrastivno zanimivo értékek kiüresedésepomanjkanje vrednot ▸ értékek hiányaohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzésespoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartásaposredovati vrednote ▸ értékek továbbadásaohranjati vrednote ▸ értékeket megőrizpoudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoznegovati vrednote ▸ értékeket ápologrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetspremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztatvrednote se spremenijo ▸ értékek változnakvrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnekzdravje kot vrednota ▸ egészség mint értékznanje kot vrednota ▸ tudás mint értékdružina kot vrednota ▸ család mint értékstrpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint értékboj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelemprilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodikvrednote v družbi ▸ társadalmi értékektemeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapulgraditi na vrednotah ▸ értékekre építprisegati na vrednote ▸ értékekre esküszikpozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezikopozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztetrazlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségeksvet brez vrednot ▸ értékek nélküli világdružba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalomverjeti v vrednote ▸ hisz az értékekbenŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlikSpreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.
2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értéknaravna vrednota ▸ természeti értékkulturna vrednota ▸ kulturális értékzgodovinska vrednota ▸ történelmi értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.krajinska vrednota ▸ tájképi értékarhitekturna vrednota ▸ építészeti értékumetniška vrednota ▸ művészeti értékGlavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.nacionalna vrednota ▸ nemzeti értékneprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen értékSlovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.dragocena vrednota ▸ nagy értékizjemna vrednota ▸ kivételes értékestetske vrednote ▸ esztétikai értékekogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetohraniti vrednote ▸ értékeket megőrizV okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez. - yield2 [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati
to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)
to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto