-
mȉomīr m, mȉomirīs m prijeten vonj
-
odorino m
1. pomanjš. od ➞ odore
2. prijeten vonj (hrane)
3. iron. smrad
-
odorousness [óudərəsnis] samostalnik
vonjava, prijeten duh
-
per-amoenus 3 (per in amoenus) zelo prijeten, nadvse prijeten: aestas T.
-
per-grātus 3 (per in grātus) zelo prijeten, zelo ljub, zelo všečen: litterae tuae pergratae fuerunt Ci. ep., cum Scipioni adventus eorum periucundus et pergratus fuisset Ci., id vero militibus fuit pergratum et iucundum, ut … C., pergratum mihi feceris, si … Ci. zelo mi boš ugodil, zelo mi boš ustregel; v tmezi: per mihi, per, inquam, gratum feceris, si … Ci.
-
per-iūcundus 3, adv. -ē zelo (nadvse, kaj) prijeten, zelo razveseljiv: litterae, disputatio Ci., cum Scipioni eorum adventus p. et pergratus fuisset Ci., fuit periucunde Ci. ep. bil je zelo dobre (židane) volje; v tmezi: nobis ista sunt pergrata perque iucunda Ci.
-
per-suāvis -e (per in suāvis) zelo (nadvse) prijeten: polus Iul. Val.; adv. persuāviter zelo prijetno: Aug.
-
piacēnte agg. lep, privlačen, prijeten za pogled
-
prae-dulcis -e (prae in dulcis)
1. zelo sladek, presladek: mel, sapor Plin.; subst. praedulcia -ium, n presladke jedi: philyra coci et polline nimium salem cibis eximunt; praedulcium fastidium sal temperat Plin., aliena vero stomacho sunt omnia tepida, omnia salsa, omnia iurulenta, omnia praedulcia … Cels.
2. metaf.
a) zelo (nadvse) prijeten, zelo (nadvse) mil, zelo (nadvse) vabljiv, preprijeten, premil: decus V., eloquium Plin., nec rupe quod atra Tyrrhenae volucres (= Sirenes) nautis praedulce (acc. n. nam. adv.) minantur Stat., nomen Val. Fl., malum (sc. luxuries) Cl., canendi suavitas Ambr.
b) (o govoru) presladek: perdulce illud genus Q., solebat dulces sententias dicere, frequentius tamen praedulces et infractas Sen. rh.; subst. praedulcia -ium, n sladkobesednost, (pretirana) osladnost, preosladnost: κακόζηλον, id est mala adfectatio, per omne dicendi genus peccat: nam et tumida et pusilla et praedulcia et abundantia et arcessita et exultantia sub idem nomen cadunt Q.
-
preùgodan -dna -o preugoden, zelo ugoden, zelo prijeten
-
redolence [rédələns] samostalnik
sladek, dišeč, prijeten vonj ali duh
figurativno spomin na
-
relish1 [réliš] samostalnik
okus (za kaj), užitek (v hrani ipd.), slast; dišava, začimba; prijeten okus; predjed
figurativno veselje (za kaj) navdušenje; nagnjenje ljubezen (do česa); privlačnost, všečnost, draž, čar, tek; pokušnja, kapljica (of česa)
I have no relish for (music) nimam nobenega veselja (smisla) za, ne maram za (glasbo), ni mi do (glasbe)
he has no relish for hard study resen študij mu ne diši
we have no relish for walks za sprehode nam ni
danger gives relish to adventure nevarnost daje draž pustolovščini
to eat with great relish jesti z velikim tekom
hunger is the best relish for food glad je najboljša začimba za jed
to lose its relish izgubiti svojo draž
to have lost all relish izgubiti vso privlačnost (draž, slast)
to read with great relish brati z velikim užitkom, naslajati se ob branju
-
relish2 [réliš]
1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti
2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)
to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)
-
rincón moški spol kot, vogel; skrivališče; prijeten kotiček
-
sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet
sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo
-
sainete moški spol malce masti; zabela, začimba; poslastica; prijeten okus; privlačnost; gledališče burka, veseloigra; igra s petjem
-
savouriness [séivərinis] samostalnik
okusnost, tečnost, slastnost, prijeten okus ali vonj
-
sport1 [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček
in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo
-
sweet2 [swi:t] samostalnik
kar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino
figurativno sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica
no sweet without sweat ni jela brez dela
the sweets of power slast oblasti
the sweets and bitters of life sladkosti in bridkosti življenja
the flowers diffuse their balmy sweets cvetlice širijo svoj balzamov vonj
to taste the sweets of success okusiti slast uspeha
-
sweetness [swí:tnis] samostalnik
sladkost; milina, dražest, ljubkost; ljubeznivost; prijeten vonj, svežina, svežost