-
ἐπ-αοιδή, ἡ ep. ion. poet., skrč. ἐπῳδή 1. čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo φίλων. 2. žrtvena pesem in molitev perzijskih magov.
-
ἐπητής 2 ep. dobrohoten, prijazen, razumen.
-
ἐπί-χαρις 2 [gen. -ιτος, comp. -τώτερος] priljuden, prijazen, ljubek, prikupljiv, τὸ ἐπίχαρι ljubeznivost, prikupljivost.
-
εὐ-ᾱής 2 (ἄημι) ion. poet. ugodno pihljajoč; pren. ugoden, mil, prijazen, sladek ὕπνος.
-
εὐ-μενής 2, ep. εὐ-μενέτης, ὁ (μένος) 1. prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, θεοί milostljiv, prijazen, τὸ εὐμενές milost, naklonjenost (bogov). 2. ugoden, lahek, prijeten, priležen γῆ ἐναγωνίσασθαι, zložen ὁδός. – adv. -μενῶς, ion. -μενέως.
-
εὐνοέω (εὔ-νοος) sem komu naklonjen, prijazen τινί.
-
εὐνοϊκός 3 (εὔ-νοος) dobrohoten, prijazen. – adv. -κῶς ἔχω τινί (πρός τινα) prijazen, naklonjen sem komu.
-
εὐ-προσήγορος 2 priljuden, prijazen, družen.
-
εὐ-πρόσωπος 2 (πρόσωπον) z lepim obrazom, veselega, vedrega obraza, prijazen; λόγοι lepe besede (tudi ironično).
-
εὐ-σύμβολος 2 εὐξ- (συμ-βάλλω) priljuden, družen, prijazen.
-
εὔ-φρων 2 poet., ep. ἐύ-φρων (φρονέω) 1. veselega srca, vesel, dobrohoten, milostljiv, naklonjen, prijazen. 2. razveseljujoč οἶνος.
-
ἤπιος 3 in 2 (ἠπάομαι krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, τινί komu, ἤπια οἶδα naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, τὸ πνῖγος ἠπιώτερον γέγονεν vročina je ponehala, πρὸς τὸ ἠπιώτερον καθίστημι ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen φύλλα, φάρμακα. – adv. ἠπίως prijazno, tiho.
-
κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.
-
μαλακίζομαι (μαλακός) med. in pass. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.
-
μειλίχιος 3 μείλιχος 2 [Et. iz μελ-ν-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov. mil, mir] ep. 1. blag, mil; prijeten, ljubek, sladek ποτά, nežen αἰδώς. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, τὸ μειλίχιον sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na, čast so obhajali v Atenah praznik Διάσια; Ζεὺς μειλίχιος milostni Zevs.
-
μετά-κοινος 2 poet. skupen, pravičen in prijazen.
-
πρᾷος (πρᾶος) 2 πραΰς, πραεῖα, πραΰ, ion. πρηΰς [Et. iz πρᾱιϝος, kor. prāi = ljubiti; slor. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti)] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek, (u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. – adv. πράως, πρᾴως in πραόνως mirno, ravnodušno, hladnokrvno λέγω, φέρω.
-
πρευ-μενής 2 poet. (πρηΰς, μένος) dobrohoten, blag(ohoten), milostljiv, prijazen.
-
προσ-ηνής 2 1. prijazen, dobrotljiv, naklonjen, mil; λέγω povem kaj prijetnega. 2. dober, sposoben, pripraven za kaj τινί.
-
προσ-κηδής 2 (κῆδος) 1. ep. prijazen, prisrčen, skrben. 2. ion. soroden τινί.