Franja

kačast (-a, -o) schlangenartig, schlangenhaft; po obliki: schlangenförmig, in Schlangenform; Schlangen- (fibula die Schlangenfibel); živalstvo, zoologija schlangenartig, schlangenförmig
kačasto se premikati živalstvo, zoologija sich schlängeln

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

króg¹ circle; ring; (delokrog) sphere, province; (družba) company, society, class, set, coterie; (znancev) acquaintance

družinski króg family circle
živalski króg zodiac
zaključen króg (družbe) coterie, clique
v parlamentarnih krógih in parliamentary circles
v pristojnih krógih in competent quarters
trgovski krógi commercial circles pl
tokovni króg (elektrika) circuit
začarni króg vicious circle
króg pri dirkah šport lap, round
zadnji króg šport last (ali final) lap
preteči króg v treh minutah to lap the course in three minutes
za en króg je pred svojim tekmecem he is one lap in front of (ali he has lapped) his rival
sedeti v krógu to sit in a ring, to sit around in a circle
delati, opisovati króge (v teku, poletu) to ring
gibati, premikati se v krógu to go round, to circle, to ring
plesati v krógu to dance round in a ring
vrteti se v krógu to turn (ali to rotate, to spin, to twirl) round
vrteč se v krógu rotatory
opisati króg to describe a circle
imeti (temne) króge okrog oči to have (dark) rings round one's eyes
v političnih krógih in political circles

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lolium² -iī, n (prim. skr. lōlati premikati se sem in tja, nihati, sl. ljuljka = hr. ljȗlj = stvnem. lolli = nem. Lolch; rastl. ljuljka in blèn sta imenovani po „zazibavajočem“, tj. omotičnem učinku svojega strupenega semena) bot. ljuljka, poseb. omotna ljuljka, pijanka (Lolium temulentum Linn.), nadležen poljski plevel, katerega uživanje je po mnenju starodavnikov škodljivo za oči: Enn., H., Plin., infelix l. V., careant loliis oculos vitiantibus agri O., od tod lolio victitare Pl. živeti od ljuljke in zato imeti slabe oči.

lumaca f

1. zool. polž (Limax agrestis)

2. kulin.
lumache alla genovese polži po genoveško

3. pren. počasne:
camminare a passo di lumaca po polžje se premikati, hoditi

4. mat.
lumaca di Pascal Pascalova polževka

5.
lumache pl. kulin. polžki (testenine)

manœuvre¹ [-nœvrə] féminin manevriranje; upravljanje, krmarjenje; militaire manever, vojaška vaja; figuré, péjoratif (sleparski) manever, trik, zvijača; pluriel (železnica) premikanje (vlaka); figuré mahinacije, spletke; ladijsko vrvjè

manœuvres dormantes, courantes fiksno, premično vrvjè
manœuvres électorales volitvene mabinacije
manœuvres frauduleuses sleparske mahinacije
manœuvre d'un fusil rokovanje, upravljanje s puško
manœuvres navales, aériennes pomorski, letalski manevri
champ masculin de manœuvres vojaško vežbališče
gare féminin de manœuvre ranžirna postaja
opérer des manœuvres premikati (vlak)

mencáti (drgniti) to rub

mencáti si oči to rub one's eyes; (nervozno se premikati) to fidget; (oklevati) to hesitate

miga|ti (-m)

1. (premikati) bewegen

2. (majati) wackeln (mit)

3. komu: winken

4. pes z repom: wedeln

5. (trzati) zucken

mir|ovati (-ujem)

1. promet, proces, stroji, njiva, orožje: ruhen; (stati) srce, stroji, promet, figurativno čas: stillstehen
nikoli ne mirovati roke ipd.: nie ruhen
pustiti/dati, da miruje [ruhenlassen] ruhen lassen

2. (biti pri miru) ruhig sein; (dati mir) Ruhe geben; (ne se premikati) in Ruhe sein/bleiben; stillhalten; leže: [stilliegen] stillliegen; sede: stillsitzen; stoje: stillstehen

3.
ne mirovati, preden/dokler (ne odnehati) nicht eher ruhen, als bis …/nicht ruhen und rasten, bis …/weder ruhen noch rasten wollen, bis … (ne bo prej miroval, dokler ne bo dosegel namena er ruht nicht eher, als bis er sein Ziel erreicht hat; ni miroval, dokler ni realiziral svoje zamisli er ruhte und rastete nicht/er wollte nicht ruhen noch rasten/er wollte weder ruhen noch rasten, bis er seine Idee verwirklicht hatte)

mover [-ue-] premakniti, tresti; povzročiti, povod dati, priganjati k; ganiti; spodbuditi, pobudo dati

mover la cabeza zmajati z glavo
mover discordia povzročiti razprtijo
mover a compasión zbuditi usmiljenje
él lo hace mover todo on ima vse niti v rokah
moverse premikati se; nastati (spor)
moverse a piedad pustiti se ganiti
movible premakljiv, premičen, gibljiv; nestalen, vihrav

nervózen nervous; uneasy, fidgety, fretful; highlystrung, high-strung; ill at ease

nervózno se premikati sem in tja to fidget

odplazi|ti se (-m se) wegkriechen, kam: kriechen (nazaj zurückkriechen, ven hinauskriechen, za kom (jemandem) nachkriechen …); (previdno se premikati) schleichen, wegschleichen, sich stehlen

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

péd pédenj (mera, 9 col, 2,5 cm) span

(eno) péd, pédenj širok a span wide
péd, pédenj za péd, pédenjjo little by little, arhaično inchmeal
niti za péd, pédenj se ne premaknem I'm not budging an inch
niti za péd, pédenj ne odstopim, popustim gledé... as regards... I'm not yielding an inch
premikati se péd, pédenj za péd, pédenjjo to inch along, to move inch by inch (ali by inches)

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

pot|ovati² (-ujem) fizika, živalstvo, zoologija wandern (naprej weiterwandern); (premikati se naprej) fortschreiten

premakn|iti (-em) premikati bewegen, in Bewegung setzen; (pomakniti) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), verschieben; (prestaviti) versetzen (mejnik ein Grenzzeichen versetzen); kazalce na uri: umstellen; sliko pri fotografiranju: verwackeln; figurativno zadeve ipd.: in Gang bringen, ins Rollen bringen, in [Fluß] Fluss bringen

premákniti (-em) | premíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

2. smuovere

3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare

B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero