Franja

bínkošten

binkoštna nedelja (praznik) Domingo m (fiesta f) de Pentecostés

binkošti samostalnik
(krščanski praznik) ▸ pünkösd
Sopomenke: praznik Svetega duha

binkoštna nedelja stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ pünkösd vasárnap

binkoštni ponedeljek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ pünkösdhétfő

blâg blága blágo, dol. blâgī -ā -ō
1. blag, krotek, mil, pohleven, tih, dobroten: pitom i blag; njegova -a riječ, reč; bio je blag prema meni; -a zima; blag ukus, glas; -a bolest, kiša; blag zavijutak
2. milosten: blagi bog
3. blag, nemočen: -a rakija
4. blag dan = blagdan praznik
5. biti -e ruke biti radodaren, biti dobrih rok; blagi akcenat lingv. kratki padajoči akcent, naglas

bližajóč se (-a -e se) adj. vicino, prossimo:
bližajoč se praznik la vicina festa

Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.

božič samostalnik
1. (praznik) ▸ karácsonyJaslice so med najbolj priljubljenimi značilnostmi božiča. ▸ A betlehemezés a karácsony egyik legkedveltebb része.
Povezane iztočnice: blagoslovljen božič, pravoslavni božič

2. (prazično obdobje) ▸ karácsony
Ali naj programerji delajo čez božič, da bomo poročila lahko oddali januarja? ▸ A programozók dolgozzanak karácsonykor, hogy januárban be tudjuk nyújtani a jelentéseket?
Povedala sem mu, da grem za božič v Izrael. ▸ Elmondtam neki, hogy karácsonyra Izraelbe megyek.

božíčen Christmas

božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
božíčna dopisnica Christmas card
božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
božíčna gratifikacija Christmas gratuity
božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
božíčna pesem (Christmas) carol
božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
božíčni sejem Christmas fair
božíčna sveča Christmas candle
božíčni večer Christmas Eve
predbožičen preChristmas

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

brazilski karneval stalna zveza
(praznik) ▸ brazil karnevál

busman [bʌ́smən] samostalnik
vozač avtobusa

busman's holiday praznik, ob katerem moramo delati

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

candela ženski spol sveča, luč; lojevka, voščenka; svečnik

arrear (arrimar) candela tepsti, biti
estar con la candela en la mano biti na smrtni postelji
fiesta de las Candelas svečnica (katoliški praznik)

Caprōtina -ae, f Kaprotina, Junonin pridevek (Iuno Caprōtina); njej na čast so obhajali praznik Nōnae Caprōtinae Kaprotinske none = sedmega julija: Varr., Aus., Macr.

Cardea (Carda) -ae, f (cardō) Kardea, Karda, boginja vratnih tečajev in zato varuhinja hiše in družine; njen praznik so obhajali 1. VI.: Tert., Cypr., Aug.; O. (Fast. VI, 101 in nasl.) jo zamenjuje z boginjo Karno (Carna).

carillonné, e [-jɔne] adjectif; (religion)

fête féminin carillonnée velik, svečan praznik

carillonner [ jɔne] verbe intransitif pritrkavati, ubrano zvoniti; figuré delati velik hrup
verbe transitif:

carillonner une fête zvoniti k prazniku, naznanjati praznik; obesiti na veliki zvon; močnó zvoniti s hišnim zvoncem
carillonner à la porte močno pozvoniti pri vratih
carillonner une nouvelle obesiti novico na veliki zvon

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

celeber -bris -e, pozneje celebris -e

1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

2. met.
a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.