Franja

целевой določen za poseben namen
целевой сбор, целевой налог poseben davek

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

antistrephōn -ontos, m (gr. ἀντιστρέφων) nekaka retorzija, poseben način sklepanja: Gell.

attardé, e [atarde] adjectif zapoznel, zakasnel; zaostal; zastarel; masculin zaostajalec

classe féminin spéciale pour les enfants attardés poseben razred za zaostale otroke

cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

cas sujet, régime prvi, četrti sklon
cas de conscience vprašanje vesti
cas douteux, de doute dvomljiv primer
cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
cas exceptionnel izjemen primer
cas extrême, limite skrajni primer
cas fortuit slučaj, naključje
un cas grave (médecine) resen, težak primer
cas litigeux sporen pravni primer
cas de nécessité stiska, beda
cas type izrazit, tipičen primer
le cas échéant v primeru, da se to zgodi
au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
dans le cas présent v sedanjem primeru
en aucun cas v nobenem primeru
en pareil cas v podobnem primeru
en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
selon les cas ustrezno okolnostim
par cas imprévu nepričakovano
être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
si tel est le cas če je to tako
comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.

circitor (circumitor) -ōris, m(circumire) tisti, ki hodi okrog

1.
a) vrtni (poljski) čuvaj: Petr.
b) čuvaj pri vodovodnih napravah: Front. (z obliko circitor).
c) voj. circumitores obhodna straža: Veg., pozneje circitores obhodna straža kot poseben konjeniški oddelek: Veg., Cod. Th.

2. (v obliki circitor) krošnjar: Ulp. (Dig.), Prisc.

concilium -iī, n

1. sklic(anje); met. sklican zbor, shod, sestanek: videre ambas si in uno miles concilio volet Pl. obe na enem kraju, in pastorum concilium se recipere Ci., c. advocare Ci., convocare C., vocare ali cogere V., dimittere Ci., C., seclusum a concilio deorum Ci., in illud divinum animorum concilium coetumque proficisci Ci., c. amicorum N., ibi concilium populi habere N., quod earum (Camenarum) ibi concilia cum coniuge sua Egeria essent L., mortalium concilium adire Cu., c. totius Graeciae Cu. srečanje cele Grčije (na istmijskih igrah).

2. occ.
a) zbor, zborovanje, shod v kak poseben namen: nullum futurum fuisse Romae nisi publicum concilium L., tribuni plebi concilium edicunt L. napovedo ljudski zbor (comitia tributa) = c. plebis L.; c. populi L. narodni zbor (comitia centuriata), quominus concilium (sc. populi) advocares legemque ferres Ci.; patres ex concilio submovere ali patrum sanctum c. H. senat. Tudi zbor zunaj Rima, poseb. v provincah zvezni, deželni zbor, svèt, tudi narok, dan: concilium Lutetiam Parisiorum transtulit C. je premestil, in communi Belgarum concilio C., c. Latinorum advocare L., c. Achaicum L. ahajska zveza, concilium dare (praebere) legatis L. narok (dan) razpisati.
b) pesn. vez, zveza, združitev: hoc mihi concilium tecum manebit O. tako hočem s teboj združen ostati, c. rerum Lucr.; poseb. telesna združitev, spolni odnos: concilio genitali arceri Lucr., concilia corporalia Arn.; od tod met. spodbujevalka (kaka rastl.) spolnega nagona, afrodiziak: Plin. (o rastl. [ias(i)ōnē, iasinē] morda družabnica, ker raste v skupinah).

cōnio m (pl. -ni)

1. kov, kovanje (denarja, medalj)

2. kalup:
nuovo di conio popolnoma nov
di nuovo conio čuden, poseben
di basso conio slab, zanič

Cratīnus -ī, m (Κρατῖνος) Kratin,

1. Atenec, eden prvih pesnikov starejše atiške komedije, poseben ljubitelj vina, živel od l. 510 do 423: H., Pers.

2. grški slikar in gledališki igralec: Plin.

črno-bela fotografija stalna zveza
1. (posnetek) ▸ fekete-fehér fénykép, fekete-fehér fotó
Črno-belafotografija je bila posneta v sobi, v ospredju sta mlada ženska in majhen fantek. ▸ A fekete-fehér fénykép szobában készült, előtérben egy fiatal nő és egy kisfiú látható.
Sopomenke: črnobela fotografija

2. neštevno, fotografija (dejavnost) ▸ fekete-fehér fényképezés, fekete-fehér fényképészet
Poseben razred je črno-belafotografija, ki v digitalnem svetu dobiva nov zagon. ▸ A fekete-fehér fotózás a maga sajátosságaival egyre nagyobb teret hódít a digitális világban.
Sopomenke: črnobela fotografija

čud|en (-na, -no)

1. (nenavaden) seltsam, sonderbar

2. (poseben, svojevrsten) eigenartig, eigen

3. (presenetljiv) merkwürdig

4. (osupljiv, zbujajoč začudenje) befremdend

5. (absurden) ideje, misli, predlogi: abwegig

6. (čudaški) wunderlich

7. (dvomljiv) problematisch; (nenavaden, sumljiv) komisch

8. občutek: (nelagoden, neznan) seltsam, (nelagoden, zlovešč) mulmig
imeti čuden občutek sich mulmig fühlen, ein mulmiges Gefühl haben

9. (dvomljiv) sloves, druščina: zweifelhaft
|
figurativno čuden tič ein komischer Patron/Kauz
čudna zadeva/stvar so eine Sache
v čudno luč in ein schiefes Licht (postaviti stellen, priti geraten)

descuento moški spol diskont, popust, rabat; odtegljaj, odbitek

descuento suplementario poseben rabat
descuento del 5% por pago al contado 5% popusta ob plačilu v gotovini
conceder descuento odobriti popust

distraire* [distrɛr] verbe transitif zabavati, razvedriti, razveseliti; odvračati, odvrniti (de od), motiti; izločiti iz celote; odvzeti; vieilli poneveriti

se distraire razvedriti se, zabavati se
distraire une voiture d'un convoi izločiti vozilo iz konvoja
distraire d'un total odvzeti od celotnega zneska, od vsote (za poseben namen)
distraire quelqu'un d'un projet odvrniti koga od njegovega načrta
distraire quelqu'un de ses travaux odvračati koga od dela, motiti ga pri delu
cet élève distrait sans cesse ses camarades ta učenec neprestano moti svoje tovariše
distraire ses hôtes zabavati svoje goste
il a besoin de se distraire potreben je razvedrila

envoyé, e [ɑ̃vwaje] adjectif poslan; (dobro) (na)merjen; masculin sel, poslanec; delegat, odposlanec, zastopnik; poročevalec

envoyé extraordinaire poseben odposlanec, poslanik
envoyé spécial d'un journal posebni dopisnik kakega časopisa
réponse féminin bien envoyée zelo primeren odgovor

espèce [ɛspɛs] féminin vrsta, zvrst; sorta; kakovost, kov; juridique primer

pt gotovina, denar
en, dans l'espèce v tem (posebnem) primeru
une, (populaire tudi) un espèce de nekak, neka vrsta
il habite une espèce de château stanuje v nekakem gradu (graščini)
d'espèce différente različen
la belle espèce! lepa sorta!
espèce de bon à rien! ničè! človek za nobeno rabo!
(familier) un espèce d'imbécile bedak
espèce d'imbécile! tepec!
cas masculin d'espèce poseben primer
conservation féminin, propagation féminin de l'espèce ohranitev, množitev vrste
paiement masculin en espèces plačilo v gotovini, v denarju
espèces en caisse blagajniška gotovina
espèce humaine človeški rod
espèces sonnantes kovinski denar
menteur de la plus belle espèce največji lažnivec
(religion) communier sous les deux espèces sprejeti obhajilo pod obema podobama

exceptionnel, le [ɛksɛpsjɔnɛl] adjectif izjemen; figuré brez primere, kapitalen; masculin izjemnost

cas masculin exceptionnel izjemen primer
chance féminin exceptionnelle šansa, ki ji ni para
congé masculin exceptionnel poseben dopust
circonstances féminin pluriel, mesures féminin pluriel exceptionnelles izjemne okoliščine, izjemni ukrepi
prix masculin exceptionnel izjemna cena
être masculin exceptionnel nenavaden človek

expreso izrazit, jasen

(tren) expreso brzovlak, ekspresni vlak, poseben vlak
expreso m hitri sel; ekspresno pismo
mandar por expreso poslati kot brzovozno blago

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.

flúid (-a) m

1. knjiž. (razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar) fluido:
izžarevati poseben fluid emettere, emanare un fluido speciale

2. nekdaj fluido elettrico

3. fiz. fluido