popeljáti (-péljem)
A) perf. ➞ peljati portare, condurre:
sedi, popeljem te do mesta vieni che ti porto in città
roman popelje bralca sredi dogajanja v zadnji vojni il romanzo porta il lettore nel mezzo degli avvenimenti dell'ultima guerra
B) popeljáti se (-péljem se) perf., refl. volare, planare
Zadetki iskanja
- portare
A) v. tr. (pres. porto)
1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje
2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim
3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze
4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče
5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati
6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)
7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho
8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo
9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo
10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati
11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta
B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)
1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno
2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod
3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)? - portārius -iī, m (porta) vratar, portír: Vulg.
- portēllo m
1. pomanjš. od ➞ porta vratca
2. vratnica (omare) - portellone m
1. poveč. od ➞ porta
2. navt. vrata (za natovarjanje, iztovarjanje) - portitor2 -ōris, m (gl. portāre)
1.
a) brodar, brodnik: Sen. ph. idr., portitor has horrendus aquas et flumina servat terribili squalore Charon V., nec portitor Orci (= Charon) amplius obiectam passus transire paludem V., orantem frustraque iterum transire volentem portitor arcuerat O., vota movent superos: ubi portitor aera recepit, obserat herbosos lurida porta rogos Pr., tuque o flagrantis portitor undae Lucan., ceu sator Eumenidum aut Lethaei portitor amnis Stat., neque enim ante leves niger avehit umbras portitor et cunctae primis stant faucibus Orci Val. Fl.
b) sploh voznik: et iam temone supino languet Hyperboreae glacialis portitor Ursae Stat. voznik Medvedke = ozvezdje Arctophylax, ki Medvedji voz pomika naprej.
2. nositelj, nosilec, prinašalec, prinôsnik (prinosník), donašalec: delapsae portitor Helles Lucan., Phrixi nec portitor Helles Col. poet., p. lecti sui Cl., litterarum Hier., funeris portitores Ambr. „mrtvonosci“, pogrebci, apicum Sid. - portō -āre -āvī -ātum (gl. porta)
1. (pri)nesti, nositi, prinašati, spraviti (spravljati) koga ali kaj kam, doprinesti (doprinašati), voditi, (pri)peljati, s seboj (od)peljati ali voditi, s seboj vzeti (jemati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, spraviti (spravljati) proč, odstraniti (odstranjevati), priskrbeti (priskrbovati), izročiti (izročati), dovesti (dovajati, dovažati) itn.: Ter., O., Plin., Gell., Amm. idr., omnia mecum porto mea Ci., in triumpho Massiliam Ci., viaticum ad hostem Ci., Romae domum ad Antonium frumentum Ci., portare hominem ad Baias Ci., lecticā portari Ci., vehiculo portari N. voziti se, onera C., commeatum ad aliquem C., commeatum secum portare C., navis milites portat C., simul multa undique portari agique C., uti nulla navis, quae milites portaret C., plostris merces Auct. b. Afr., commeatum ad castra Auct. b. Hisp., arma S., cibum et arma S., sparos, lanceas, sudes S., stipendium in Africam S., copias secum portare S., pecuniam Faesulas ad Manlium S., onus molestum H., caput abscisum manibus portare H., panem umeris portare H., cadavera in arca H., fasciculum librorum H., fustes H. domov nesti, puerum Romam docendum H. pripeljati, equus ut me portet, alat rex H., uteri onus V., patrios penates V., quem Thracius albis portat equus bicolor maculis V., munera ad aliquem V., dona alicui V., umeris onera portantes Cu. nosači, tovorniki, vix arma Cu., aquam Cu., dorso graviora arma Cu., ad usum belli gazam secum portare Cu., aquam vasis Cu., inspice, quid portem O., in suo sinu natos portari O., legiones secum in Hispaniam L., primitias frugum L., commeatus ab urbe in castra L., frumentum ad exercitum L., donum ad templa L., ad eosdem deos merita dona L., ea portantur ad exercitus L., donum ex auri pondo quadraginta Iunoni L., crateram aurem donum Apollini Delphos L., iunctae aliae quinqueremes turres contabulatas portabant L., duas legiones in Macedoniam L., legiones secum in Hispaniam L., commeatus legionibus T., odores et purpuras Sen. ph., utensilia secum portare Sen. ph., pedibus me porto meis Iuv., per aversa portatae arva carinae Sil.; pesn.: Pygmalionis spes pelago (na morje) V., nam te iam septima portat omnibus errantem terris et fluctibus aestas V., vulnus cuspide Sil. zadati, titubantem ad moenia gressum Sil., obvia ora duci Sil.
2. metaf. prinesti (prinašati), donesti (donašati): tantum ego nunc porto a portu tibi boni Pl., di boni, boni quid porto! Ter., nescio quid peccati portat haec purgatio Ter., memineritis vos divitias decus gloriam in dextris vostris portare S., tristitiam tradam protervis in mare portare ventis H., ludis relictis domos magna pars hominum ad coniuges liberos laetum nuntium portabant L., bellum, o terra hospita, portas V., multa patri mandata dabat portanda V., hic vobis bellum et pacem portamus L., has spes cogitationesque secum portantes urbem ingressi sunt L., verba portantia salutem O., sociis atque amicis auxilia portabant T.; occ. prinesti (prinašati) komu kaj = prizade(ja)ti (prizadevati), povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu kaj: alicui aliquam fallaciam Tert. ukaniti (prevarati) koga, hora cruentam quae stragem Libyae portet Sil. krvavo uničenje. - portone m
1. poveč. od ➞ porta
2. hišna vrata, veža - portula -ae, f (demin. k porta) vratca: convenerat autem, ut Philemenus portula adsueta venationem inferens armatos induceret L., et Philemenus portulae parte alia, qua commeare adsuerat, adpropinquabat L., nota vox eius et familiare iam signum cum excitasset vigilem, dicente vix sustineri grandis bestiae onus, portula aperitur L., prope Hexapylon est portula; [ea] magna vi refringi coepta L.
- portus -ūs, m (prim. porta)
1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.
2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.
3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.
4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.
Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V. - poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)
A) perf., imperf.
1. provare, tentare, cercare di:
poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
poskusiti nemogoče tentare l'impossibile
2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova
3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata
B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto - poslopje samostalnik
(stavba) ▸ épületgospodarsko poslopje ▸ gazdasági épületšolsko poslopje ▸ iskolaépületvladno poslopje ▸ kormányzati épülettovarniško poslopje ▸ gyárépületletališko poslopje ▸ repülőtéri épület, repülőtér épületesamostansko poslopje ▸ kolostorépületobnovljeno poslopje ▸ felújított épületkmečko poslopje ▸ mezőgazdasági épületleseno poslopje ▸ faépületposlopje veleposlaništva ▸ nagykövetség épületeposlopje parlamenta ▸ parlament épületeposlopje domačije ▸ porta épületefasada poslopja ▸ épület homlokzatapročelje poslopja ▸ épület homlokzataetaža poslopja ▸ épület szintje, épület emeletegradnja poslopja ▸ épület építéserušenje poslopja ▸ épület bontásaprenova poslopja ▸ épület felújításaNa posestvu je več objektov: grad, opuščeni hlevi, nekaj stanovanjskih hiš in gospodarska poslopja. ▸ A birtokon több épület található: a kastély, elhagyott istállók, néhány lakóház és gazdasági épületek.
Naša šola se je nahajala v kompleksu poslopij, v katerem sta bili še dve drugi šoli. ▸ Az iskolánk egy olyan épületegyüttesben volt, amelyben két másik iskola is helyet kapott.
Živino, ki je bila v poslopju, so na srečo uspeli pravočasno rešiti. ▸ Szerencsére sikerült időben megmenteniük az épületben lévő állatállományt. - postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte - povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - prae-struō -ere -strūxī -strūctum (prae in strūere)
1. spredaj zgraditi: Col.
2. metaf.: fraus fidem in parvis sibi praestruit L. si vnaprej zagotovi zaupanje, tacitas vindictae iras Cl.; occ. (prej) pripraviti, uravnati, napeljati: illud Plin. iun., cum praestructum consulto esset Suet.
3. spredaj zagraditi, zadelati, zapreti, zamašiti, zajeziti, zagátiti: aditum vasti praestruxerat obice montis O., porta praestructa fonte O. - praetentūra -ae, f (praetendere)
1. (ob)mejna straža, (ob)mejni kordon: Amm.
2. drugi oddelek v notranjem taboru (ostrogu) med „via principalis“ in „porta praetoria“, pretentúra: Hyg. - praetōrius 3 (praetor)
1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.
2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.
3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.