Franja

incivism [ínsivizəm] samostalnik
pomanjkanje smisla za skupnost

incivisme [-vism] masculin pomanjkanje državljanskih vrlin, nedomoljubje

incohérence [ɛ̃kɔerɑ̃s] féminin nepovezanost, pomanjkanje zveze, inkoherenca

incomunicación ženski spol prekinitev zveze, nezvezanost, prekinitev; samica (celica); pomanjkanje prometnih zvez

inconcinnitās -ātis, f (inconcinnus) pomanjkanje soglasja, nesoglasje: Ap.

inconsistance [-sistɑ̃s] féminin netrdnost, nestalnost, vihravnost; pomanjkanje logike

incontinēnza f

1. nezmernost; čezmernost; pomanjkanje mere

2. med. inkontinenca:
incontinenza d'urina nezmožnost zadrževanja vode, enureza

incultura f nekultura, nekulturnost, pomanjkanje kulture

inculture [ɛ̃kültür] féminin, agronomie nemožnost obdelovanja; figuré pomanjkanje zmožnosti za duševni razvoj

indecoro moški spol pomanjkanje takta, nedostojnost

indigentia -ae, f (indigēns, indigēre)

1. potreba, potrebnost: Sen. ph., a naturā, … non ab indigentiā orta amicitia Ci.

2. meton. nezadovoljnost z malim, nezadovoljivost, neskromnost: indigentia est libido inexplebilis Ci.

3. utrpevanje, pomanjkanje primanjkovanje: i. panum Vulg., boni i. Ambr.; pl.: Aug.

ind-igeō -ēre -iguī (indu [= gr. ἔνδον] + egēre; prvotno pesniška tvorba za potrebe heksametra)

1. potrebovati, trpeti pomanjkanje česa, utrpevati, ne imeti, pogrešati, stradati (česa): corpus et anima utrumque per se indigens alterum alterius auxilio eget S. nezadosten; subst.: Eutr. indigentibus benigne facere Ci. potrebnim; sg.: indigens et mendicus Vulg.; kot glagol z obj. in sicer v gen.: Pl., V., quarum et abundemus rerum et quarum indigeamus Luc., armorum i. N.; z abl.: Varr., Plin., Gell. idr., Lacedaemonii indigebant pecuniā N., iis rebus i., quae ad oppugnationem castrorum sunt usui C., adolescentia indiget bonā existimatione Ci.; s splošnim acc.: nihil i. Varr., ne quid ex his indigeat architectus Vitr.

2. potrebovati, treba je komu česa, potreben biti česa; obj. stoji v gen.: Ter., Col., Suet. idr., hoc bellum indiget celeritatis Ci., quid enim? Africanus indigens mei? minime hercle! at ne ego quidem illius! Ci., alienarum opum i. N., tui consilii i. Ci., non auri, non argenti i. Ci. ne hrepeneti po … , iskati … , quorum indiget usus V.; v abl.: Iust., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ut vivo me aliis indigeres Ci., annis XXX medicinā non i. N., auxiliis i. L., ut alterum alterius auxilio indigeat S.; poznolat. tudi inf.: sed hoc plane indigeo discere, quid sit … Gell. treba mi je, rad bi …

in-dīgestiō -ōnis, f pomanjkanje prebave, nezadostna (slaba) prebava: Hier., Aug., Cael.

in-discīplīnātiō -ōnis, f (in [priv.], dīsciplīna) neurejenost, pomanjkanje reda, nedisciplina, razbrzdanost: Eccl.

ineducación ženski spol pomanjkanje vzgoje

inélégance [-legɑ̃s] féminin pomanjkanje elegance, neelegantnost

in-ēlegantia -ae, f pomanjkanje okusa, nerazlikovanje, nepoznavanje: iuris G. (Inst.)

ineleganza f pomanjkanje elegance, neelegantnost

in-ērudītiō -ōnis, f pomanjkanje omike, neizobraženost: Vulg.

īnfantia -ae, f (īnfāns)

1. nezmožnost govoriti: linguae Lucr.

2. pomanjkanje zgovornosti, nezgovornost: Corn., Q., Suet., accusatorum incredibilis infantia Ci. ep., sententiose dicere sine verborum ordine infantia est Ci.

3. otroška doba, v kateri človek še ne more prav govoriti, otroštvo, detinstvo: Q., Plin. iun., Suet., Macr., Eutr., Vulg., primā ab infantiā educatus in domo regnatrice T. od svojih prvih otroških dni, od zibeli; pren.: haec erit infantia eius (populi Rom.) Fl.; metaf. o živalih, rastlinah idr. mladost: asini Plin., cervi ab infantia educati Plin., vinum cum in infantiā est Macr. ko je novo (mladina), seminis Col., pomi Plin.; meton.
a) mladina = otroci: Plin., Q., reptans adhuc inf. Macr.; pl. kot infantiae trucidatae Tert.
b) otročarija, otročjost: desidia quorundam et infantia Suet.