Franja

ojači|ti (-m) verstärken, naknadno: nachverstärken; gradbeništvo, arhitektura (povečati trdnost) versteifen, (podpreti) verstreben

ossigeno m kem. kisik:
aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
essere all'ossigeno biti na koncu moči
somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
tenda a ossigeno med. kisikov aparat

play up

1. neprehodni glagol
zaigrati (glasba); napeti vso moč, z vsem srcem biti pri stvari
gledališče z vsem srcem igrati

2. prehodni glagol
pogovorno napihniti kaj; jeziti koga

to play up to podpreti koga; laskati komu; prilagoditi

podpira|ti¹ (-m) podpreti fizično:

1. glavo, človeka ipd.: stützen, abstützen, na: aufstützen (auf), človeka pri hoji: stützen, (prijeti pod roko) unterfassen

2. tehnika auflagern (auf), aufstützen, rudarstvo aufwältigen

podpira|ti² (-m) podpreti (pomagati)

1. denarno: fördern, (dajati subvencije) bezuschussen, subventionieren

2. finančno, s potrebščinami, kandidate, projekt, z dejanji, z nasveti: unterstützen, fördern

3. predlog: hinter (einem Vorschlag) stehen, zu (etwas) stehen

4. ravnanje/odločitve koga: (jemandem) den Rücken stärken; (krepiti) nagnjenje: fördern; (iti na roko) zur Hand gehen, negativno: (jemandem/einer Sache) Vorschub leisten

podpírati (-am) | podpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto

2. puntellare, imbrigliare:
podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante

3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
finančno podpreti aiutare finanziariamente
podpirati predlog caldeggiare una proposta
podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
podpirati reforme parteggiare per le riforme

B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)

2. (pokrepčati se) rifocillarsi

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

prêdlog proposal, proposition; (na skupščini ipd.) motion; (pobuda) suggestion; (ponudba) offer, tender; (priporočilo) recommendation

na prêdlog upon the proposal (ali motion) of...
na moj prêdlog at my suggestion
spremljevalni amendment
zakonski prêdlog bill
mirovni prêdlogi peace proposals pl
kdo je za prêdlog? who is in favour?
dati prêdlog na glasovanje to put a motion to the vote, to get a motion voted on
izdelati prêdlog to draw up (ali to frame) a proposal
prêdlog je naletel na splošno odobravanje the proposal met with general approbation
odkloniti prêdlog z večino glasov to vote down a proposal
prêdlog je bil odklonjen z 20 glasovi proti 12 the motion was lost by 20 votes to 12
podpreti prêdlog to support (ali to second) a motion
ni upanja, da bi prêdlog postal zakon the bill has no chance of becoming law
sprejeti prêdlog to adopt a proposal
prêdlog je bil (soglasno) sprejet the motion was carried (unanimously)
prêdlog je prodrl the proposal went through, the ayes had it
staviti prêdlog to move; to put forward a motion
strinjam se z vašim prêdlogom I agree with your proposal
zavrniti prêdlog to reject (ali to turn down) a proposal
umakniti prêdlog to withdraw a proposition

prêdlog proposition ženski spol , (v skupščini) motion ženski spol ; gramatikalno préposition ženski spol

na predlog sur la proposition de
nasprotni predlog contre-proposition ženski spol
predlog o nezaupnici motion de censure
predlog k poslovniku motion d'ordre
predlog o postopku motion de procédure
pameten (sprejemljiv) predlog proposition raisonnable (acceptable)
spreminjevalni predlog (proposition d') amendement moški spol
vladni predlog projet moški spol gouvernemental
dati predlog na glasovanje mettre une motion aux voix
odkloniti predlog repousser (ali rejeter) une proposition
podpreti predlog appuyer une motion
sestaviti predlog rédiger une motion
sprejeti predlog accepter (ali adopter) une proposition (ali une motion)
umakniti predlog retirer une motion
vložiti predlog déposer un amendement

prêdlog (-óga) m

1. proposta; suggerimento; (v parlamentu) mozione:
dati predlog proporre, avanzare una proposta
podpreti predlog appoggiare una mozione
odbiti, zavrniti predlog respingere una mozione
na predlog su proposta
zakonski predlog proposta di legge
predlog o spremembi dnevnega reda mozione d'ordine

2. lingv. preposizione; segnacaso:
nepravi predlog locuzione prepositiva

próšnja petición f ; solicitud f ; ruego m ; súplica f ; memorial m

na prošnjo a ruego (de), a instancia (de), a petición (de)
prošnja za dopust petición de licencia
nujna prošnja instancia f; demanda f
prošnja za podporo (pomoč) demanda de socorro (de auxilio)
prošnja za podaljšanje róka petición (ali solicitud) de prórroga
prošnja za pomilostitev petición de gracia, recurso m de gracia
prošnja za službo demanda (ali solicitud) de empleo
imam prošnjo na Vas quisiera pedirle a usted un favor
nasloviti prošnjo na dirigir la solicitud a
obrniti se s prošnjo na hacer un ruego a
odbiti, odkloniti prošnjo desestimar una solicitud
podpreti prošnjo apoyar una solicitud
ugoditi prošnji atender (ali estimar) la solicitud, acceder a un ruego
vložiti (napraviti) prošnjo presentar (hacer), una solicitud
uslišati prošnje oír las súplicas

referendum samostalnik
(glasovanje) ▸ népszavazásPo podatkih grškega notranjega ministrstva se je referenduma udeležilo prek 50 odstotkov volivcev. ▸ A görög belügyminisztérium adatai szerint a jogosultak több mint 50 százaléka részt vett a népszavazáson.

rescue² [réskju:] prehodni glagol
spustiti na prostost, na svobodo, osvoboditi; rešiti, reševati, obvarovati (from pred)
priti komu na pomoč
pravno protizakonito osvoboditi koga (iz zapora); s silo si prisvojiti

to rescue from the hands of rešiti, iztrgati koga iz rok (kake osebe)
to rescue the market ekonomija podpreti tržišče (trg)
to rescue from oblivion rešiti (kaj) pozabe
to rescue the prey rešiti (zopet odvzeti) plen

resolucija samostalnik
1. (uradni dokument ali sklep) ▸ állásfoglalás, határozatV ta namen je Slovenija lani sprejela resolucijo o gibanju in zdravi prehrani za prihodnjih deset let. ▸ E célból Szlovénia tavaly a következő tíz évre vonatkozó határozatot fogadott el a testmozgásról és az egészséges táplálkozásról.
Povezane iztočnice: tivolska resolucija

2. (ločljivost) ▸ felbontásEden pomembnejših podatkov, po katerih lahko fotoaparate razvrščamo, je resolucija. ▸ A felbontás az egyik legfontosabb információ, amely alapján a fényképezőgépeket be tudjuk sorolni.
Policisti so si posnetek na varnostni kameri na občinski stavbi ogledali, a zaradi slabe resolucije razpoznave še niso končali. ▸ A rendőrség megtekintette az önkormányzati épület biztonsági kamerájának felvételeit, de a rossz felbontás miatt még nem sikerült lezárniuk az azonosítást.

rinfōrzo m

1. okrepitev, ojačanje; podpora, pomoč:
insalata di rinforzo kulin. krepčilna solata (iz brstičnega ohrovta, sardel, kaparov in trdo kuhanih jajc)
mettere un rinforzo a qcs. kaj podpreti
venire in rinforzo di qcn. priskočiti komu na pomoč

2. voj. okrepitev

scale² [skéil]

1. samostalnik
skledica pri tehtnici
množina tehtnica; tehtanje (zlasti pred in po konjski dirki)

the Scales astronomija Tehtnica
a pair of scales tehtnica
his fate was in the scale njegova usoda je bila na tehtnici
to go to scale figurativno biti premagan
to hold the scales even držati tehtnico v ravnotežju, figurativno soditi nepristransko, objektivno
to throw one's influence into scale figurativno zastaviti ves svoj vpliv
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svojo zahtevo z orožjem
to turn the scale figurativno odločiti
it turned the scale into my favour to je nagnilo tehtnico v mojo korist

2. prehodni glagol
tehtati (tudi figurativno)
neprehodni glagol
(redko) biti težak, tehtati, biti stehtan (zlasti pred in po konjski dirki)

it scales 5 pounds (to) tehta 5 funtov

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

stick up prehodni glagol
nalepiti (plakat); namestiti, postaviti; dvigniti (glavo)
sleng napasti in izropati
ameriško, sleng izprositi denar (od koga); spraviti (koga) v težave, v nepriliko
neprehodni glagol
sršati, nasršiti se, naježiti se; izkazati se, odlikovati se
pogovorno zavzeti se (for s.o. za koga)

stick them ('em) up! sleng roke kvišku!
to stick up a bank napasti in izropati banko
that will stick him up to ga bo osupilo, mu zaprlo sapo
to stick up to upreti se, ne se ukloniti (komu, čemu)
to stick up for s.o. braniti koga (zlasti odsotnega), podpreti koga; zavzeti se za koga
to be stuck up biti zbegan, zmeden