Franja

pompōsus 3 (pompa)

1. pompozen, slovesen, veličasten, sijajen, prekrasen, impozanten, imeniten, dostojanstven: incessus Sid. dostojanstven, počasen.

2. bogat: Cael., poemata Ven. — Adv. pompōsē pompozno, slovesno, veličastno, sijajno, prekrasno, impozantno, imenitno, dostojanstveno: scribere Sid.

postop|en [ó] (-na, -no) schrittweise, sukzessiv, graduell, stufenweise, (večstopenjski) gestuft; (napredujoč) fortschreitend; medicina (počasen) schleichend; die -stufung, -staffelung (postopno zviševanje najemnin die Mietstaffelung)
tehnika postopna odpoved der Driftausfall
postopno ustanavljanje die Stufengründung

requerir [-ie/i-] zahtevati, preiskati, pregledati, preskusiti; vprašati; pregovoriti; povzročiti, povod dati; pravo pozvati, opomniti; s tiralico zasledovati; javno naznaniti

requerir de amores ženski ljubezenske ponudbe delati
no requerir contestación ne potrebovati odgovora
requerir la opinión de alg. koga za svet vprašati
le requirió la cena prosil ga je za večerjo
en caso de que requiera v primeru potrebe
que requiere mucho tiempo zamuden, počasen

retardement [rətardəmɑ̃] masculin odlašanje; zadrževanje

avec retardement (photographie) s samosprožilcem
bombe féminin à retardement tempirana bomba
comprendre à retardement biti počasen v razumevanju, biti počasne pameti
être inquiet à retardement prepozno, dolgo potem biti vznemirjen
agir à retardement prepozno del(ov)ati

rítem (-tma) m

1. ritmo:
srčni ritem ritmo cardiaco
ritem dihanja, hoje, plesa ritmo della respirazione, del passo, della danza
ritem letnih časov il ritmo delle stagioni
počasen, poskočen ritem ritmo lento, vivace
ritem oblik il ritmo delle forme

2. muz. ritmo:
melodija, harmonija in ritem melodia, armonia e ritmo
ritmi črnske glasbe i ritmi della musica nera

3. lit. ritmo; timbro:
ritem verza il ritmo del verso

snail [snéil]

1. samostalnik
polž
figurativno počasnè, lenuh

snail's gallop (pace) polževo premikanje, zelo počasen korak, počasno napredovanje
at a snail's pace po polževo, zelo počasi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
očistiti (vrt) polžev; iskati, loviti polže
figurativno tratiti, zapravljati (čas)

snail cloud plastasti in kopasti oblak

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

strúp poison; medicina toxin; (živalski) (kač, čebel itd.) venom

strúp za podgane rat poison
strúp je začel učinkovati, delovati the poison began to work
počasen strúp slow poison
nauk o strúpih toxicology

sure¹ [šúə] pridevnik
gotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)

for sure gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakor
a sure draw skrivališče, v katerem je zanesljivo lisica
a sure shot zanesljiv strelec
a sure proof nesporen, zanesljiv dokaz
a sure faith trdna vera
sure thing ameriško, sleng gotova, zanesljiva stvar
sure (thing)! ameriško, sleng gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!
slow and sure počasen, ali siguren
I am sure gotovo, zares
I am sure of his honesty prepričan sem o njegovem poštenju
I am sure I don't know zares ne vem
I'm sure I didn't mean to hurt you zares (prav gotovo) vas nisem hotel žaliti
well, I'm sure! (vzklik presenečenja)
well, to be sure! no, kakšno presenečenje!
are you sure? ali res?
be sure! ne pozabi!
be sure to (ali and) shut the window ne pozabi zapreti okno!
to be sure pogovorno gotovo, brez dvoma, seveda
he is sure to come gotovo (zanesljivo) bo prišel
it is sure to turn out well gotovo se bo dobro končalo
I feel sure of success gotov, prepričan sem o uspehu
to make sure of (of s.th.) prepričati se (of o), biti prepričan (that da); zagotoviti si (kaj)

tortoise [tɔ́:təs]

1. samostalnik
zoologija žetva
figurativno mečkač, obotavljavec

alligator tortoise aligatorska želva
as slow as a tortoise počasen kot želva (polž)
a case of hare and tortoise primer, v katerem je vztrajnost več vredna kot sposobnost (znanje); počasi, a zanesljivo

2. pridevnik
želvast

tortoise shell želvin oklep; želvovina
tortoise-shell iz želvovine (narejen)

traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh

utríp(anje) pouls moški spol , pulsation ženski spol , battement moški spol , palpitation ženski spol

hiter (počasen, slaboten) utrip(anje) pouls rapide (lent, faible)
povišan utrip(anje) pouls accéléré
otipati komu utrip(anje) tâter le pouls à quelqu'un

utríp(anje) pulso m ; pulsación f ; palpitación f ; ritmo m del pulso

počasen, slaboten utrip pulso m lento, débil
hiter utrip pulso rápido (ali frecuente)
povišan utrip pulso acelerado (ali precipitado)
prenehajoč utrip pulso intermitente
otipati komu utrip tomar el pulso a alg

veau [vo] masculin tele; teletina; telečje usnje; figuré bedak, lenuh

veau marin, de mer tjulenj
rôti masculin de veau telačja pečenka
reliure féminin en veau vezava iz telečjega usnja
souliers masculin pluriel en veau čevlji iz telečjega usnja
le Veau d'or zlato tele, denar
pleurer comme un veau glasno jokati
faire le veau iztegniti se po tleh, brezbrižno počivati
tuer le veau gras (figuré) napraviti veliko pojedino, gostijo
(populaire) sa voiture est un vrai veau njegov avto je težak in počasen

žélva zoologija tortoise

morska žélva turtle
počasen kot žélva (as) slow as a tortoise
aligatorska žélva alligator tortoise, snapping turtle
sladkovodna žélva terrapin
žélvina juha turtle soup
loviti žélve to catch turtles
žélvin oklep tortoiseshell

žélva (-e) f

1. zool. tartaruga, testuggine:
počasen kot želva lento come una tartaruga
glavata želva tartaruga caretta (Caretta caretta)
kopenske želve testudinidi (sing. -e) (Testudinidae)
morske želve chelonidi (sing. -e) (Cheloniidae)

2. voj., hist. testudo, testuggine

ἀ-βληχρός [ἀ proth. + βληχρός] 3 ep. slab(oten); nežen, miren, lahek (θά-νατος); počasen, skriven (νόσος).

βλᾱ́ξ, κός, ὁ, ἡ [Et. lat. flaccus iz mlā-kos, kor. melā, oslabel. – comp. βλακότερος, sup. βλακίστατος in βλακότατος] ohlapen, len, počasen, zanikaren, neumen; subst. ὁ tepec, topoglavec, glupec.

βληχρός 3 (gl. βλάξ) slab, lazeč, plazeč se, počasen, skriven νόσος.