ārdor -ōris, m (ārdēre)
1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.
2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.
Zadetki iskanja
- Ausfädelspur, die, pas za zavijanje
- Automatikgurt, der, avtomatski/samonavijalni pas
- bagnasciuga f
1. navt. gaz, ugrez
2. pog. obalni pas, ki ga oblivajo valovi - baldric [bɔ́:ldrik] samostalnik
prekoramni jermen; pas za meč - bande [bɑ̃d] féminin
1. trak; obveza; filmski trak, film; (usnjen) jermen; obšiv, našiv; proga (v blagu); militaire pas za naboje
2. tolpa, truma, drhal; roj, jata (ptic); čreda (bivolov); trop (volkov); familier klika
bande collante lepilni trak
bande élastique elastični trak, elastika
bande isolante, isolatrice izoliren trak
bande de journal ovitek za časopis
journal masculin sous bande časopis v ovitku
bande molletière ovojka, gamaša
bande sonore tonski, zvočni trak
bande transporteuse tekoči trak
bande Velpeau obveza, bandaža
bande de voleurs tolpa tatov
(populaire) bande de lâches! strahopetci!
chef, meneur masculin de bande vodja tolpe
chaussée féminin à deux bandes dvostezno cestišče
en, par bandes v trumah, kupoma
par la bande indirektno, s posrednimi sredstvi
la bande a sauté à la projection filmski trak se je strgal pri predvajanju
donner de la bande močno se nagniti (ladja zaradi vetra, poškodbe)
faire bande à part ločiti se od drugih, biti sam zase
mettre une bande autour d'une plaie namestiti obvezo okoli rane - basque [bæsk] samostalnik
baskovščina; baskovka; podaljšek bluze pod pas - básta (medmet) suffit! assez! pas un mot de plus!
- battigia f obalni pas (kjer se lomijo valovi)
- Bauchgurt, der, beim Pferdegeschirr: trebušni pas
- Bauchnotgurt, der, pomožni trebušni pas
- Baumzone, die, drevesni pas
- bensìlāh -áha m (t. belsilâhy, ar.) širok usnjen pas, za katerega se zatika orožje
- Beschleunigungsspur, die, pospeševalni (vozni) pas
- bèvk bevka i bévk -a m pojedini glas kad pas kevće, škamuće, štekće: pasji bevk
- bevskáč m pas koji kevće, škamuće, štekće
- Bindegürtel, der, pas za zavezovanje; zavezan pas
- Bleigürtel, der, svinčen pas
- body-belt [bɔ́dibelt] samostalnik
trebušni pas - bolónjec -njca m (Bologna) pas bolonjac