κύκλος, ὁ [Et. idevr. qweqwlo-s, kor. qwel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.
κυκλο-τερής 2 (τείρω) ep. okrogel, okroglast, zaokrožen, κυκλοτερὲς τόξον ἔτεινε (prolept.) ukrivil, zasločil je lok (napel je v krog).
ὁλοί-τροχος, ὁ, ep. ὀλοοί-τροχος [Et. ϝελ, wel (gl. εἰλύω) + τρόχος] okrogel kamen ( ki so ga z višine valili na sovražnika), grudasta skala.
περί-δρομος 2 (δραμεῖν) ep. 1. ki teče okrog, obkrožujoč, okrogel. 2. okrog katerega se more teči, prosto stoječ (ležeč); subst. ὁ περίδρομος hodnik, lopa, mostovž, stebrenik.
περι-τρόχαλος 2 περί-τροχος 2 (τρέχω) ion. ep. v krogu se vrteč, okrogel. – adv. περιτρόχαλα κείρομαι dam se okrog in okrog (čisto) ostriči.
περι-φερής 2 okoli se vrteč, okrogel, obel.
στρογγύλος 3 1. zaokrožen, okrogel, ναῦς, πλοῖον široke, trebušne trgovske, tovorne ladje. 2. zaokrožen, dober, lep (izraz).
σφαιρο-ειδής 2 (εἶδος) okrogel, okroglast, oblast.
τροχο-ειδής 2 (τροχός, εἶδος) ion. krogu (obroču) podoben, okrogel.