ucŕniti se ùcr̄nīm se obleči žalno obleko
ùgaćiti se -īm se dorasti do prvih hlač, obleči hlače
ùljetiti se -īm se (ijek.), ùletiti se -īm se (ek.) poletno se obleči
underdress2 [ʌndədrés] prehodni glagol & neprehodni glagol
ne (se) dovolj obleči
uniform [jú:nifɔ:m]
1. pridevnik (uniformly prislov)
enoten, enoličen; nespremenljiv, konstanten; soglasen
uniform price enotna cena
uniform acceleration enakomerno pospešenje
uniform temperature konstantna temperatura
2. samostalnik
uniforma; službena obleka
3. prehodni glagol
poenotiti, izenačiti; sousmeriti; uniformirati, obleči v uniformo
uniformed oblečen v uniformo
unterziehen*1 obleči spodaj; beim Kochen: umešati; Baukunst, Architektur potegniti/položiti spodaj
uparáditi upàrādīm
I. postaviti za parado: uparaditi bataljon; četa je uparađena
II. uparaditi se
1. postaviti se za parado: čete su se uparadile
2. paradno se obleči
utòpliti ùtoplīm
I. ogreti: utopliti sobu; utopljena soba
II. utopliti se
1. ogreti se
2. toplo se obleči
vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)
1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.
2. occ.
a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.
3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.
wearable [wɛ́ərəbl]
1. pridevnik
ki se more nositi ali obleči
2. samostalnik
(množina) hlače
zàbuliti se -īm se (t. bula) poturčiti se, obleči se kot bula: glavu je zabulila belom maramom
zalízati zàlīžēm
I.
1. polizati: zalizati prste
2. gladko počesati: zalizati kosu
II. zalizati se
1. gladko se počesati
2. opozorljivo se obleči
3. zgladiti se: bilo je vike i prijetnji, ali se sve nekako zalizalo
налезать, налезть (z)lesti; oblačiti si, obleči si
напиливать, напилить nape(nja)ti na kaj, raztegovati, raztegniti (preozko obleko); s težavo obleči
прибраться pražnje se obleči
принаряжать, принарядтиь lepo oblačiti, lepo obleči
принаряжаться, принарядтиься lepo se oblačiti, lepo se obleči
приодeться lepo se obleči
прифрантиться gizdavo, lepo se obleči