-
ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.
-
ὄχλος, ὁ 1. nadlegovanje, nadloga, težava, stiska, δι' ὄχλου εἰμί, γίγνομαι, ὄχλον παρέχω τινί sem komu nadležen, prizadevam komu sitnosti. 2. a) množica, ljud(stvo), truma, druhal, pratež; b) neurejene bojne vrste; τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. narodna skupščina.
-
πένθος, ους, τό [Et. iz qwénthos, sor. πάσχω] 1. a) žalost, toga, žalovanje, τινός po kom; b) bol(est), nadloga, ἐν πένθει εἰμί = πένθος προτίθεμαι, ποιοῦμαι žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja μέγα πένθος φίλοις.
-
πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.
-
πόνος, ὁ (πένομαι) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, πόνον πονέω borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, τοὺς ἡμετέρους πόνους ἔχει uživa sadove našega dela = ima dobiček od našega napora.
-
ταλαιπώρησις, εως, ἡ ταλαιπωρία, ἡ, ion. -ίη trud, napor, nesreča, težava, nadloga, stiska, beda, muka.
-
казнь f usmrtitev, obešenje, ustrelitev;
приговорить к смертной казни obsoditi na smrt;
египетская к. huda nadloga, kazen