Franja

ruido moški spol šum, hrušč, hrup, hrum; pok(anje); ton; figurativno prepir; vrvež; govorica; prazen blišč (sijaj); glasba tolkalo, šlager

ruido ensordecedor oglušujoč hrup
sin ruido brez šuma ali hrupa
hacer (ali meter) ruido hrup delati; fig prah dvigniti, zbuditi pozornost
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

saco moški spol vreča; malha, torba, nahrbtnik; spokorna obleka; ohlapen plašč; sakó; (posteljna) prevleka; medicina gnojna vrečica; pomorstvo zaliv; plenjenje, oplenitev; ljudsko zadnjica

saco lagrimal solznik
saco de noche spalna vreča
saco de mentiras kup (vreča) laži
saco de pan krušnjak
no caer en saco roto (fig) imeti svoj učinek, ne zraven udariti
es un saco roto je sod brez dna
entrar a saco (en) napraviti plenilen in morilen vpad
meter (ali poner) a saco (voj) opleniti

séči, segati

segati do extenderse hasta
segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
seči v pogovor intervenir en una conversación
segati po sapi tomar aliento
do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
seči v žep meter la mano en el bolsillo
kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista

sekund|a ženski spol (-e …)

1. časovna enota: die Sekunde
prestopna sekunda Schaltsekunde
desetinka sekunde die Zehntelsekunde
stotinka sekunde die Hundertstelsekunde
tisočinka sekunde die Tausendstelsekunde
do sekunde natančno auf die Sekunde (genau)
nekaj sekund trajanje: einige Sekunden, trajati: sekundenlang, samo nur Sekunden
v nekaj sekundah sekundenschnell
vsako sekundo sekündlich
meter na sekundo die Metersekunde

2. matematika kotna/ločna enota: die Sekunde (ločna Bogensekunde, nova Neusekunde)
paralaktična sekunda astronomija Parallaxensekunde

3. glasba die Sekunde

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

soteska samostalnik
(ozka dolina) ▸ szoros, szurdok, hegyszorosSkozi sotesko, ki je na mestih globoka celo do 400 metrov, nudijo tudi vodene oglede. ▸ A néhol 400 méter mély szurdokon keresztül vezető túrákat is szerveznek.
Sopomenke: deber

stack² [stæk] prehodni glagol
zložiti v kopo, v kopice, na kup, v skladanico; nakopičiti
aeronavtika pustiti krožiti ali čakati (letalo) pred dovoljenjem za pristanek

stacked cubic meter prostorninski meter
to stack arms vojska zložiti puške v piramido
to stack cards sleng nepošteno mešati karte; ogoljufati
neprehodni glagol to stack up ameriško, sleng stati, kazati
as things now stack up kot stvari sedaj stoje (kažejo)

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strelovod samostalnik
1. (del zgradbe) ▸ villámhárítóStolp z železnim zvonikom in strelovodom meri 102 metra v višino. ▸ A torony vasból készült harangtornyával és a villámhárítóval 102 méter magasságú.

2. (tarča) ▸ villámhárító szerep
V vseh podobnih primerih nogometaši postanejo nadvse prikladen strelovod za gnev množic. ▸ Az összes hasonló esetben a labdarúgók nagyon alkalmasak arra, hogy a villámhárító szerepét töltsék be a tömegek dühének a levezetésében.
Pazite, da ne boste postali strelovod za številne težave različnih ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Vigyázzanak, nehogy különböző személyek lelki szemetesládájává váljanak.

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

temníca fot cámara f o(b)scura ; (prostor) laboratorio m fotográfico ; (ječa) cárcel f , prisión f

vreči v temnico meter en (A a) cárcel

tež|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
lastna teža die Totlast, totes Gewicht
lastna teža praznega vozila das Leergewicht
specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
… teže Gewichts-
(kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
carina po teži blaga der Gewichtszoll
izguba na teži die Leckage
primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
kar se teže tiče gewichtsmäßig
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben

tonelada ženski spol tona

tonelada de arqueo registrska tona
tonelada de peso tona (= 20 stotov)
tonelada métrica de arqueo kubični meter (1000 l)

tráčen (-čna -o) adj. di nastro, a nastro:
tračni meter metro a nastro
metal. tračno jeklo moietta
tračni transporter trasportatore a nastro
tračna žaga sega a nastro
tračna zavora freno a nastro

tŕpati rellenar (z de)

trpati v meter en, meter dentro de
trpati usta komu tapar la boca a alg

über¹ Präposition

1. räumlich: nad (über uns nad nami, über den/dem Tisch nad mizo); über die Straße gehen, über der Straße wohnen; über einen Zaun klettern, über einen See rudern, über die Knie reichen, über die Ufer treten usw.: čez, preko; über den Bergen onstran hribov, na drugi strani hribov; über etwas streuen, über alle Sender: po

2. zeitlich (während) med (über dem Lesen med branjem); Zeitangabe: čez (10 über 10 10 čez 10); über Mittag čez poldne; über Nacht čez noč; übers Jahr čez leto; über Jahr und Tag čez leto in dan

3. mit Summen: v višini, za (ein Scheck über 100 Mark ček v višini 100 mark, za 100 mark), Sport na (Lauf über 100 Meter tek na 100 metrov)

4. sprechen, lesen usw. ein Thema: o (über die moderne Malerei o sodobnem slikarstvu), (angesichts, wegen) spričo über alles nad vse; über alles gehen biti najpomembnejši; über allem stehen figurativ biti vzvišen nad; einmal über das andere spet in spet; Fehler über Fehler napaka za napako

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

vereda ženski spol steza, pešpot, stranska pot, gozdna steza; ameriška španščina pločnik

hacer entrar por vereda, meter en vereda (a) (fig) koga priganjati k izpolnjevanju njegovih dolžnosti