Franja

aliquis -qua -quid (alis in quis) subst. pron. indef. (aliquis in aliqua tudi adj.).

I. kot subst.

1. (ne)kdo, neki človek, neka ženska, (ne)kaj, v pl. (ne)kateri, marsikateri;
a) masc.: atque aliquis dicat Ter., dicet aliquis Ci. poreče kdo, quisquis est ille, si modo est aliquis Ci., is tamen aliquis Ligarius non fuit Ci. ta „nekdo“, aut ipse occurrebat aut aliquos mittebat L.; z apoz.: non aliquis Siculus Ci., tamquam aliquem Thraecem Ci., Phormioni alicui Ci. človeku, kakršen je Formion.
b) fem.: aliquam cursu superasse viros O.
c) neutr.: aliquid facerem, ut hoc ne facerem Ter. storil bi ne vem kaj, ut cuique acciderit aliquid Ci. nihilne tibi videor an aliquid dicere? Ci., aliquid istius (eius) modi Ci. nekaj takega, in narratione aliqua eicienda Q.; z gen.: aliquid monstri Ter., si improbi essent, falsi aliquid dicerent Ci., senatum aliquid consilii capere oportuit Ci. senat bi moral (ne)kaj skleniti (ukreniti), trium rerum aliqua consequemur Ci. Zaimek okrepljen z alius ali unus: aliud aliquid flagitii Ter., aliquid aliud videbimus Ci., aliquis unus pluresve ditiores Ci. kdor koli, ad unum aliquem confugere Ci., unum aliquem nominate Q. Partitivno: eorum certe aliquis eum defendisset Ci., aliquis vestrum Ci., aliquis de familia Ci.; podobno: Protium aliquis (sc. vestrum) evocate ante ostium Pl., aperite aliquis actutum ostium Ter.; distributivno (večinoma ret. premenjevano): aliqui — alii, aliqui — nonnulli, quidam — aliqui, quidam — alii — aliqui, aliqui — alii — nonnulli, aliqui — alii — alii — aliqui — multi Plin., aliqua — quaedam Q., aliquantum — aliquid — nihil Plin. iun.

2. occ.
a) masc. marsikdo, marsikateri človek, ta in oni (= pl. aliqui): dicet aliquis forte Vitr., dixerit hic aliquis Cat., est aliquis, qui se inspici fastidiat L.
b) neutr. (ne)kaj: si nunc aliquid assequi se putant Ci. kaj pomembnega, posebnega, velikega, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci. trdiš nekaj tehtnega, ne čisto neutemeljenega, est tamen hoc aliquid, tametsi non est satis Ci. je že nekaj, est aliquid nupsisse Iovi O. je nekaj = je veliko, ni malenkost, Vestorio aliquid significes Ci. ep. povej Vestoriju kaj prijetnega, vljudnega, ut tu aliquid esse (= τι εἶναι) videare Ci. ne brez veljave, aliquid fiet, interea fiet aliquid Kom. utegne se zgoditi kaj posebnega (zlasti prijetnega), sin de Aurelia aliquid aut Lollia Ci. ep. (s „cvetko“ rečeno o polteni ljubezni). — Od tod
a) adv. acc. sg. neutr. aliquid nekaj, nekoliko: si in me al. offendistis Ci., quos... al. usus ac disciplina... sublevarent C., perlucens iam al. lux L.
b) adv. abl. sg. neutr. aliquī (iz aliquoi) nekako, na (ne)kak način: Varr., aut ture aut vino aut al. semper supplicat Pl.
c) adv. abl. sg. neutr. aliquō α) (ne)kam: demigrandum potius al., quam in hac urbe habitandum Ci., al. se inferre, al. nomina dare L.; s partitivnim gen.: migrandum... al. terrarum arbitror Brutus in Ci. ep. β) kam drugam: ab eorum oculis al. concedere Ci., eum nobilitas al. impulit Ci. k (ne)čemu drugemu.

II. masc. in fem. kot adj. neki -a, (ne)kateri -a, (ne)kak -a, (ne)kakšen -a: poëta aliquis praestanti ingenio Ci., ad unum aliquem diem ex mense Ci. (na) katerikoli dan, qui alicui rei est Ci. ki je za kaj, non sine aliqua spe Ci. ne čisto brez upanja, aliqua ex parte Ci. nekaj, nekoliko, aliquā re publicā (abl. abs.) Ci. dokler je še kaj države = ob znosnih državnih razmerah, aliquo numero atque honore esse (= aliquid esse; gl. pod I. 2. b) C. kaj veljati, kaj veljave (vpliva) imeti. Pomni: aliquis tudi za si, nisi, ne num, kadar je zaimek rabljen v jedrnatem (pregnantnem) pomenu (prim. I. 2. b) ali poudarjen: si alicuius iniuriae sibi conscius fuisset C. tudi le najmanjše krivde, si aliquid Pompeius, si multum Caesar remisisset Ci. le nekaj, non si omnia, sed si aliquid praestitit L. — Od tod
a) adv. acc. sg. fem. aliquam (sc. partem) nekaj, nekoliko, precej, le v zvezi z diū (aliquamdiū, gl. to geslo) in z multus in njegovim komp. aliquam multus 3 (pozneje pisano tudi skupaj aliquammultus 3) precej mnog: vestrum al. multi Ci., al. multi Gell., al. multi dies, al. multum temporis Ap., al. multum Ap. precej daleč, al. multo natu maior Ap. (za) precej veliko, dokaj; komp. aliquamplūres precej več (jih), dokaj več (jih): Tert.
b) adv. abl. sg. fem. aliquā (sc. viā) α) po kaki poti, kod: cupit al. evolare Ci., evadere al. L. β) pren. na neki način, nekako: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Ap., si non al. nocuisses, mortuus esses V., regum voltus... iuvissent al. forsitan illud opus O.

Opomba: Dat. sg. álicui (trizložen): O., Tib.; dat. in abl. pl. tudi aliquīs: L., Plin.

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

baladí (množina: -íes) brez vrednosti, nepomemben

cosa baladí malenkost, lapalija

bean¹ [bi:n] samostalnik
botanika fižol; bob
sleng glava, buča
sleng denar; (kavino) zrno

every bean has its black vsak ima napake, nihče ni brez napak
broad bean bob
full of beans dobre volje, bujen; energičen
sleng to give s.o. beans dati komu popra
to know how many beans make five biti zelo bister, znajti se
sleng old bean moj dragi
not worth a bean niti počenega groša vreden
French (ali string) beans stročji fižol
like beans kar se da hitro, v največjem diru
pogovorno to get beans biti pretepen, izkupiti jo
ameriško a hill of beans malenkost
to spill the beans izdati skrivnost, izblebetati
he found the bean in the cake posrečilo se mu je

beer [biə] samostalnik
pivo; rob osnove pri tkanju

to think no small beer of o.s. visoko ceniti samega sebe, biti domišljav
beer and skittles višek užitka; igrača (lahko delo)
small beer slabo pivo; figurativno malenkost

bière¹ [bjɛr] féminin pivo

petite bière z alkoholom revno pivo
bière blonde, brune, aigre svetlo, temno, kislo pivo
bière en canettes, (à la) pression pivo v steklenicah, iz sodčka (podčepno)
verre masculin de bière, à bière čaša pive, čaša za pivo
bière sans faux-col pivo brez pene
ce n'est pas de la petite bière (figuré, familier) to ni kar tako, to niso mačkine solze! to ni malenkost!

bißchen, bisschen ein bißchen malce, malo; malenkost; kein bißchen niti malo; [Du] du liebes [Bißchen] Bisschen! Sveta nebesa!

Bissen, der, (-s, -) grižljaj, zalogaj, (Stück) košček, (Mahlzeit) prigrizek; einen Bissen essen prigrizniti kaj, malenkost pojesti; ein fetter Bissen masten zalogaj; ein harter Bissen trd zalogaj

cadeau [kado] masculin (majhno) darilo

cadeau de Nouvel An (ali de fin d'année), de noce, de Noël, publicitaire novoletno, poročno, božično, reklamno darilo
envoyer une babiole en cadeau poslati malenkost kot darilo
faire cadeau de quelque chose à quelqu'un komu kaj podariti
il ne lui a pas fait de cadeau (figuré) bil je nepopustljiv do njega (v poslih), ničesar mu ni podaril

chronicle² [krɔ́nikl] prehodni glagol
zapis(ov)ati, zaznamovati

pogovorno to chronicle small beer zapisati vsako malenkost

curculiunculus -ī, m (demin. curculiō 2) stružec, črni žužček; pren.: curculiunculos minutos fabulare Pl. = prav neznatno vsotico, pravo malenkost.

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

Geringe, das, Geringes: ein Geringes malenkost; mit Geringem zufrieden z malim zadovoljen; nichts Geringes nemajhna stvar

Geringste: das Geringste zadnja malenkost; das Geringste, was einer tun kann najmanj, kar kdo lahko naredi

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

Handgriff, der, prijem; gib; rokovanje; (Griff) ročaj, držaj; mit einem Handgriff z enim prijemom/gibom; nur ein Handgriff malenkost; keinen Handgriff tun ne migniti niti s prstom

humble¹ [hʌmbl] pridevnik (humbly prislov)
ponižen, skromen

to eat humble pie ponižno se opravičiti, ponižati se, iti v Kanoso
my humble self moja malenkost

Hundegeld, das, für ein Hundegeld za malenkost

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo