Franja

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

ēlūcus -ī, m (po ljudski etimologiji iz ē in lūx, a verjetno sor. z ālūcinārī) tisti, ki prebedi noč, sanjač: Gell., Tert.

ep [é] moški spol (-a …) das Epos (junaški Heldenepos, v verzih Versepos, ljudski Volksepos, narodni Nationalepos, živalski Tierepos)

escritor moški spol pisalec; pisec; avtor, pisatelj

escritor novelista romanopisec
escritor popular ljudski pisatelj

extension [iksténšən] samostalnik
podaljšanje, razširjenje; širina, obsežnost; prostranost; podaljšek; stranska proga; odgoditev, podaljšanje roka; stranski priključek

university extension ljudski univerzitetni tečaji
extension call medkrajevni telefonski klic
to put an extension to podaljšati kaj

folklorique [-rik] adjectif narodopisen, folkloren

costume masculin, chanson féminin, danse féminin folklorique ljudska noša, pesem, ljudski ples

furia f

1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti

2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno

furiant samostalnik
(češki ljudski ples) ▸ furiant [cseh népi tánc]

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

grundiō: CAECIL. FR., LAB. FR., VARR. ET QUADR. AP. NON., po ljudski izgovarjavi (s priličenjem (asimilacijo)) grunniō: PLIN., IUV., SUET. FR., -īre -iī -ītum (onomatop., prim. gr. γρῦ kruljenje, γρῦλος, γρύλλος, γρύσσων prašiček, γρύζω [iz *γρύδjω] krulim,) kruliti, krohati (o svinjah); metaf.: grundibat CAECIL. FR.

ille, illa, illud, gen. illīus, pesn. illĭus, dat. illī; stlat. ollus (ōlus), od tod olla Ci., olli V. in pogosto ōlim; prim. ab oloes dicebant pro ab illis; antiqui enim litteram non geminabant Fest.; Kom. so po ljudski govorici imeli pod določenimi pogoji ĭlle, in sicer
a) séd ĭlle ali égo ĭllud in podobno v razrešeni arzi ali
b) id ĭllí, neque ĭllúm idr. kot drugi zlog teze.
c) tudi če ille sam tvori tezo: ĭllă sése, ĭllĕ prímo Ter. Iz tega pron. je nastal [po poudarku drugega zloga] romanski spolnik: lo, la. Oblike, okrepljene z zaobešenim „ce“ (gl. illīc). —

I. Pron. demonstrativum

1. óni, óna, óno, zlasti v naspr. s hic; hic, haec, hoc označuje to, kar nam je (v raznih ozirih) bližje, ille, illa, illud, kar je bolj oddaljeno: si illos, quos iam videre non possumus, neglegis, ne his quidem, quos vides, consuli putas oportere? Ci., non antiquo illo more, sed hoc nostro Ci.; od tod časovno: illorum temporum historia Ci. = tedanjih, Catulus dixit vim fuisse illam Ci. da je bilo tedanje (takratno) postopanje nasilno; poleg tega: ex illo tempore V. od tedaj; tudi brez subst. tempus: ex illo vivit in antris O., Cels., ille ego qui fuērim … (poëta) O. ki sem bil prej, sicer … ; oba pron. skupaj: hoc illud est, quod quaesisti Ci. to je (sedaj) tisto, kar si (prej) vprašal. Nav. se torej hic nanaša na bližje, ille na bolj oddaljeno: Caesar munificentia magnus habebatur, integritate vitae Ca., ille (Caesar) mansuetudine clarus factus est, huic (Catoni) severitas dignitatem addiderat S.; od tod pogosto v zvezi: hic et ille ta (tu) in oni (tam): de hoc et illo dicere Ci. o tem in onem; ponovljeni ille pa pomeni, da sta oba pojma enako oddaljena: quaesivit, num ille aut ille (eden ali drugi, „Peter ali Pavel“) defensurus esset, de me ne suspicatus quidem est Ci.; v sredi med hic in ille je iste, ki kaže na drugo osebo: ista beatitas (kakor si jo vi mislite) cur aut in solem illum (ono oddaljeno) aut in hunc (ta naš) mundum cadere non potest? Ci. Navidezno se proti temu pravilu rabita hic in ille, če je prostorsko bolj oddaljeni predmet govorečemu po njegovi predstavi bližji: senex meliōre condicione est, quam adolescens … ille diu vult vivere, hic (govori starec) diu vixit Ci., melior Enii quam Solonis oratio; hic enim noster (kot Rimljan bližji pisatelju), „nemo me lacrumis decoret“, inquit, at ille (Grk) „mors mea ne careat lacrumis“ Ci.; gl. hic.

2. occ. (o že znanem) oni slavni … , oni znani … ; ker kaže illud na zadnje, označuje najprej tudi to, kar je že bilo omenjeno: illud, quod coepimus, videamus Ci. kar smo zgoraj (= prej) pričeli, sic oculos, sic ille (imenovani) manus, sic ora ferebat V., qui callet pauperiem pati, non ille … timidus perire H., minus bonis versibus, sed tamen illis versibus increpant Ci., cessisset Alexandro, Papirius illo corporis robore L. glede na zgoraj opisano telesno moč; od tod znan, slaven, slovit: ille pater rectorque deûm O., magnus ille Alexander Ci., vafer ille Sisyphus H., Pittacus ille, qui … N., Xenophon, Socraticus ille Ci., ille annus egregius Ci., haec Hectoris illa … parens O. to je ona slavna … , ille vultus semper idem Ci. oni sloviti obraz ravnodušnosti, Solonis illud: nosce te ipsum Ci. oni znani izrek; tako tudi brez subst.: ille ego sum O. oni znani sem jaz, hunc illum poscere fata reor V.; omejujoč pri atrib.: patres vestri, asperrimī illi … L. vaši očetje, ki so bili, kakor znano, prav trdi …

3. ki na naslednje kaže s poudarkom = oni, ta (toda le tedaj, kadar pove govornik kaj čisto novega): quae cum sint gravia, tum illud acerbissimum est, quod … Ci., dicunt se dedisse, illud non addunt, iussu istius Ci., verum illud addit „non possidebat“ Ci., illud te hortor … Ci., cum multa alia mirabilia, tum illud inprimis … Ci.

4. (brez poudarka) on, ona, ono, poseb. z quidem; da se obnovi pojem: ignis emicuit … proximus aër illi … O. (gr. τῷ γε), Daphne … ferarum exuviis gaudet; multi illam petiere O., virum cano … multum ille iactatus est V., Aeacides illi (sc. respondit) O.; in tako s quidem: Orpheus pro cuniuge saevit; illa quidem … hydrum non vidit V. a ona, ta … (gr. ἥ γε), illa quidem pugnat, sed quae superare puella potest Iovem? O., o hominem semper illum quidem aptum, nunc vero etiam suavem Ci. ki je že sicer … , philosophi minime illi quidem mali, sed … Ci., avis illa quidem, sed … lucem fugit O., non ille quidem habebat adsuetos vultus … , pallentem vidi O. V teh primerih se quidem formalno postavlja ob pron. ille, dejansko pa spada k predik. pojmu. —

II. adv. obl.

1. illā (abl. fem. sg.) „z one strani“, potem (v sl. z običajno premaknjenega stališča) na oni strani, tam: ego illā adspicio puellam Pl., ne pervium illā exercitibus foret T., Oceanum illā tentavimus T., revertebar illā, quā nova via iuncta foro est O. Prim. illāc illīc.

2. illim (tvorjeno kakor inter-im, ist-im, in-de, hin-c idr.) od tam, od tam sem, od ondod: si enim illim emerserit Ci., fugit illim Ci.; časovno: illimque usque ad nostram memoriam S. od tedaj; o osebah: omnes illim praestigiae, illim, inquam, omnes fallaciae Ci. od njega … ; prim.: omnem se amorem abiecisse illim Ci.; prim. illin-c pod illīc.

3. illō (kakor eō, quō) tja-(kaj): nam illo nulla materia advecta est Ci., nemo illo adit C., illo venit T.; pren.: haec omnia eodem illo pertinent C. spada prav tja, zadeva prav to. Prim. illū-c = illō-c pod illīc.

4. illī (loc. neutr.)
a) tam: iam ego illi ero Pl., dum sedemus illi; neque fabrica illi ulla erat; illi, ubi sum Ter.
b) pri tem, pri (v) tej stvari: Ter. Prim. illīc.

inter-cēdō -ere -cēssī -cēssum est

1. hoditi, stopati, vleči se, prihajati med čim: inter singulas legiones impedimentorum magnum numerum intercedere C., huc si quis intercedat (vmes stopi, pride) tertius, pereat fame Pl., intercedente lunā Plin. (med soncem in zemljo).

2. occ. stopiti (stopati) vmes, in sicer
a) krajevno: razprostirati se, stati vmes, stati/biti med čim: perpetua palus intercedebat C., intercedebant silvae inter ipsos atque Ariovistum C., viae plures intercedentibus buxis dividuntur Plin. iun., plaga intercedens Mel.
b) časovno: vmes nastopiti (nastopati), preteči, miniti, v pf. tudi = vmes biti: dies nondum X intercesserant Ci., nox nulla (una) intercessit Ci., vix annus intercesserat, cum … Ci., intercessere pauci dies L., nullus dies temere intercessit, quo non ad eum scriberet N., spatium (temporis) i. C., spatium i. Hyg.
c) o dogodkih: med čim ali vmes nastopiti (nastopati), dogoditi (dogajati) se, nasta(ja)ti, primeriti se: saepe in bello parvis momentis magni casus intercedunt C., cum senatus consultum (postulatio) intercederet Ci., si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter., inter bellorum curas res parva intercessit L., quotiens inter virum et uxorem aliquod iurgii intercesserat Val. Max., cupiditas N. ali duritia paupertatis i. Ap.
č) o razmerah, odnosih: bi(va)ti (vmes, med … ): multa inter nos officia intercedunt Ci., inter eos querimonia, aemulatio i. N., quīcum tibi adfinitas intercedebat Ci., mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., mihi cum eo intercedunt inimicitiae Ci., bella C., inter nos vetus usus intercedit Ci., consuetudo mihi cum aliquo intercedit Ci., controversia Ci., hospitium C., obtrectatio N., intercedet familiaritas Ter.

3. vmes stopiti (stopati), in sicer
a) ugovarjati, upreti (upirati) se, protestirati, zavreti, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati); abs.: adimit intercedendi potestatem Ci. (to pravico so imeli ljudski tribuni, ki so lahko s svojim vetom onemogočili sodne razsodbe, senatove odločitve in sklepe narodnih zborov), si intercessum sit Ci. če je prišlo do ugovora, če se je vnel prepir, če je prišlo do prerekanja, cum lex feratur, intercedi liceri Ci., tum tribunus intercedere poterit Ci., paratos habemus, qui intercedant Ci., mandata patriae intercedunt Iust.; pren.: nisi cupiditas intercesserat N.; dat.: consulibus legem ferentibus est intercessum Ci., intercessit conlega Fabricio Ci., praetori Ci., ne legi (senatus consulto) intercedere liceret Ci., iniquitatibus magistratuum Plin. iun., Piso Verri intercessit Ci., rogationi L., auctoritati senatūs Ci.; z ne ali quominus: quod ne fieret, consules intercesserunt Hirt., nihil intercedit, quominus L. ni nobene ovire, praetori non intercedere tribunos, quominus … L., de cognomine i. Suet.
b) nastopiti (nastopati) kot posredovalec (miritelj), biti posredovalec (miritelj), posredovati: nullum meum dictum pro Caesare intercessit Ci. nobene besede nisem zastavil za Cezarja, si tui recuperatores non intercederent Ci., cum inter Aiacem et Hectorem decertantes armis intercederet Gell., ad leniendam invidiam intercessit his verbis Suet., cum vestra auctoritas intercessisset, ut Ci. ker ste kot posredovalci ukrenili, da … ;
c) (v denarnih zadevah) jamčiti, porok biti, porokovati, dajati poroštvo, zagotovilo: Suet., tantum (sestertium sexagies) se pro te intercessisse Ci., magnam pecuniam (za veliko vsoto) pro aliquo Ci.

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jèzik m jezik: isplaziti komu jezik pokazati komu jezik; književni i narodni jezik knjižni in ljudski jezik; razgovorni, govorni jezik pogovorni jezik; pjesnički jezik; službeni, stručni jezik uradni, strokovni jezik; znanstveni, naučni jezik; držati jezik za zubima; ipak smo našli zajednički jezik; skratiti kome jezik; vladati nekim stranim -om dobro govoriti neki tuji jezik

jêzik langue ženski spol , idiome moški spol , langage moški spol ; (pri čevlju) languette ženski spol

dober jezik imeti avoir la langue bien pendue
goveji jezik langue de bœuf
knjižni jezik langue littéraire (ali écrite)
ljudski jezik langue vulgaire, langage populaire (ali du peuple)
lovski jezik langage (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
materinski jezik langue maternelle
morski jezik (riba) sole ženski spol
pasji jezik (botanika) langue-de-chien ženski spol, cynoglossum moški spol
pravniški jezik langage du palais
pogovorni jezik langue commune
strokovni jezik langage technique, terminologie ženski spol
strupen jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère
tuj jezik langue étrangère
učni jezik langue d'enseignement
vojaški jezik argot moški spol militaire
imeti besedo na jeziku avoir le mot sur le bout de la langue
pokazati komu jezik tirer la langue à quelqu'un
razvezati komu jezik délier (ali dénuer) la langue à quelqu'un
zavezati komu jezik faire taire, réduire au silence

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

juge [žüž] masculin sodnik, razsodnik, razsojevalec

juge-arbitre (sport) sodnik
bon juge (figuré) poznavalec
premier juge prvostopni sodnik
juge d'appel, de faillite, populaire apelacijski, konkurzni, ljudski sodnik
juge de l'enfance, des mineurs sodnik za mladoletne
juge suppléant sodnik namestnik
juge de touche (sport) stranski sodnik
juge des tutelles, tutélaire skrbniški sodnik
s'ériger en juge postaviti se za sodnika
être juge et partie biti si sodnik v lastni zadevi
renvoyer devant le juge izročiti sodišču