zelèn (-êna -o)
A) adj.
1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde
2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età
3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia
B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli!
Zadetki iskanja
- zvrtínčiti (-im)
A) perf.
1. girare vorticosamente, far turbinare:
veter zvrtinči listje il vento fa turbinare le foglie
2. pren. agitare, turbare; turbinare, girare vorticosamente:
zvrtinčiti strasti agitare le passioni
B) zvrtínčiti se (-im se) perf. refl. turbinare, girare vorticosamente - εἰνοσί-φυλλος 2 ep. ki listje trese, trepetav, gozdnat, listnat.
- ἐκ-φῠ́ω [aor. 2 ἐξέφῡν, pf. act. ἐκπέφῡκα, pt. ep. ἐκπεφυυῖαι] 1. trans. dam rasti, pustim, da kaj vzraste, φύλλα poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga τινός, λάλημα ἐκπεφυκὸς εἶ rojen blebetač si.
- θαλλός, ὁ (θάλλω), ep. poet. θάλος, ους, τό 1. cvetoča, zelena vejica, mladika, ἐλαίης oljčna mladika, listje, brst. 2. otrok, potomec, zarojenec, sin.
- κόμη, ἡ [Et. odtod lat. izpos. coma] las(je), listje.
- οἰνάρεον, τό trtno listje.
- πλόκαμος, ὁ ep. ion., πλοχμός, ὁ ep. (πλέκω) kita, koder; pren. perje, listje.
- στιβάς, άδος, ἡ (στείβω) stelja, slama, listje, ločje; postelja, ležišče iz stelje (slame ali ločja).
- ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.
- ὑπο-χέω in med. [χέω, aor. ep. ὑπέχευα] 1. sipljem, naspem, nasteljem kaj pod čim τὶ ὑπό τινι; φύλλα ὑποκέχυται listje je nasuto ali nastlano. 2. razgrinjam, razprostiram kaj pod čim τὶ ὑπό τινος. 3. nalivam med kaj, φυσιολογίαν dajem; povzročam, prizadevam, ἀπιστίη ὑπεκέχυτο αὐτῷ na tihem je dvomil, ni mogel verjeti.
- φόβη, ἡ poet. 1. dolgi lasje, griva. 2. listje.
- φυλλάς, άδος, ἡ (φύλλον) ion. poet. 1. listje, kup listja, (listna) stelja. 2. listnat log, gaj.
- φύλλον, τό [Et. lat. folium, flos] list, pero; pl. listje.
- χλόη, ἡ [Et. kor. g'hel-, lat. helvus, rumen, slov. zelen, zel, zelje, nem. gelb (stvn. gelo), sor. χλόος, χλωρός] sveža zelen, mlado zelenje, zelenjava, trava, listje, mladika, brst.
- ронять spuščati (na tla), izgubljati;
р. слов £ malomarno izgovarjati;
р. голову на грудь pobešati glavo;
дерево роняет листья drevo izrgublja listje, listje odpada z drevesa;
р. своё достбинство poniževati se;
р. слёзы točiti solze;
р. свой авторитет škodovati svojemu ugledu