Franja

θαλάμη, ἡ ep. (gl. θάλαμος) ležišče, bivališče, skrivališče.

θάλαμος, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.

κατασκήνωσις, εως, ἡ ležišče, gnezdo NT.

κευθμός, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.

κλῑ́νη, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).

κλισία, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.

κοιταῖος 3 (κοίτη) ležeč, κοιταῖος γίγνομαι prenočujem; τὸ κοιταῖον ležišče.

κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.

λέκτρον, τό (λέγω, λέχω) ep. poet. 1. ležišče, postelja; λέκτρονδε v posteljo. 2. udaja, ljubezen, ženitba, žena, zakon.

λέχος, ους, τό (λέγω³) ep. poet. 1. ležišče, postelja, skolke, gnezdo; pl. nosila; λέχοσδε v posteljo. 2. zakonska postelja; meton. zakon, žena, soproga. 3. mrtvaški oder, mrtvaška postelja.

λόχος, ὁ (gl. λέχος) 1. ležišče, zaseda, skrivališče πυκινός, κοῖλος(o trojanskem konju), ξύλινος o sovražnih ladjah, λόχονδε v zasedo. 2. bivanje v zasedi, prežanje na koga, prekana γέροντος. 3. a) lohos, oddelek pešcev, ki je štel okrog 100 mož, stotnija, bojna vrsta, τὰ ὅπλα τίθεμαι εἰς λόχον postavljam se, stopam v bojno vrsto, ὄρθιοι λόχοι hribovske (strme) stotnije, stotnije (čete) v koloni; b) četa, množica.

οἰκίον, τό (demin. od οἶκος) 1. hiša, stanovanje, bivališče. 2. ležišče, gnezdo.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

στιβάς, άδος, ἡ (στείβω) stelja, slama, listje, ločje; postelja, ležišče iz stelje (slame ali ločja).

στρῶμα, ατος, τό (στρώννυμι) kar je razprostrto, preproga, odeja, blazina; ležišče, postelja.

χαμεύνιον, τό (εὐνή) ležišče na tleh, nizka postelja, posteljna odeja.

угольный oglen; premogov;
у. бассейн ležišče premoga;
угольная копь premogovnik;
у. порошок ogleni prah