exuviae -ārum, f (exuere) „sleček“, in to
1. (slečena, odložena) obleka: uxoris Pl., has olim exuvias mihi perfidus ille reliquit V., arma viri … exuviasque omnīs … superimponas V., exuviae Iovis Suet., filiae M.; pesn.
a) pokrivalo: verticis Cat. ali capitis Sen. tr. = lasje.
b) konjska oprema: istis omnibus exuviis amotis Ap.
2. (slečena, odložena živalska) koža: Amm., serpentis Suet., exuvias ponere Lucan. (pre)leviti se, positis exuviis lubrica terga convolvit (coluber) V.; occ. odrta koža: leonis V., Hyg., tigridis V., taurinae Amm., indumentum exuviis suis exhibere Lact.; bubulae exuviae PL. jermenje iz goveje kože.
3. (sovražniku) odvzeta bojna obleka, odvzeto orožje, odvzeta bojna oprava, plen: Acc. fr., exuvias indutus Achilli V., Mezenti ducis exuviae V., haec arma exuviasque viri tua quercus habebit V., hostiles exuviae Tib., T., exuviae bellorum Iuv., locus exuviis nauticis … ornatus Ci.; pren.: tu ornatus exuviis huius venis Ci., quam (rixam) de virginiis gesserat exuviis Cat. — Soobl. exuvium -iī, n (= exuviae 3): exuvio plenus ab hoste redis Pr.
Zadetki iskanja
- fallō -ere, fefellī, deceptus (falsus se uporablja klas. le kot adj.; beseda je najbrž sor. z gr. φηλόω varam, φῆλος, φηλός varljiv, φηλητής varalec, slepar, prevarant)
I. storiti -, povzročiti (povzročati), da kdo pade: glacies fallit pedes L. povzroči, da noge spodrsnejo, quos instabilis gradus fefellerat Cu., saxa lubrica vestigium fallunt Cu., lubrica qua tellus lapsantis sanguine fratris fallebat nisus Sil. —
II. metaf.
1. (pre)motiti, zmotiti, (pre)varati, (pre)slepiti, ukaniti; abs.: homo in fallendo exercitatissimus Ci., improbi hominis est mendacio fallere Ci., numquam fallens oliva H. ki vselej dozori, ne falleret eadem res bis relata L., nec fefellit opinio Cu.; pogosto pri prisegi: si fallo Ci., si sciens fallo L. če vede varam (lažem), si sciens fefellisset Plin. iun.; z obj. v acc.: Pl., Ter., Val. Fl., Q., Suet., Amm., Roscius socios omni fraude fefellit Ci., perditissimi est … hominis … fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Ci., multum eum antistites Iovis fefellerunt N., fallis … verbo civīs tuos N., f. numen V., hostem L., volucrem viscatā virgā O., desinite vulgus f. O., nec me fallit augurium Plin. iun.; v pass. ne blanda oratione fallamur Ci., qui minime falli potest Ci., timent (multi) falli Sen. ph.; z abstr. subj.: ut eos homines spes falleret Ci., si meam spem vis improborum fefellerit Ci., quae res (domneva) eum fefellit N., in quo cum eum opinio fefellisset N., nec nos via fallet euntes V. nec me mea carmina fallunt O. me ne puščajo na cedilu; z abstr. obj.: si res opinionem meam fefellerit Ci. če bo stvar drugačna, kot pričakujem (menim), če ne uresniči mojih pričakovanj; redko s prolept. obj.: tu faciem illius falle V. posnemaj, da ga premotiš. Pomni rekla: nisi forte me fallit animus Ci., S. = če se ne motim = nisi me forte fallo Ci. nisi me omnia fallant Ci. če me vse ne vara, če se ne motim povsem. Brez subj. (brezos.) fallit me = motim se: nunc nisi me fallit, in eo statu civitatis est, ut … Ci., non multum me fallit (precej dobro vem), quid sitis responsuri Ci. Med. falli motiti se: H., Val. Fl., Q., T., Plin. iun., sapiens nulla in re fallitur Ci., quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N., iamque dies, nisi fallor, adest V., fallor, an natum habebas? O., esse putes ramos et non fallare putando O. človek bi se menda ne motil.
2. occ.
a) z ukano vzeti čemu svojstveno mu moč, kaj brezuspešno storiti, narediti kaj brezuspešno, ne izpolniti česa, ne držati se česa: paene fefellimus omen O., arvaque iussit fallere depositum O. naj naredijo neuspešno setev, ki jim je bila zaupana = naj ne obrodijo sadu, mandata falle mariti O. ne izvrši, f. fidem hosti datam Ci. ali foedus ac fidem L. prelomiti, iura prekršiti, promissum Cu., sua nomina fallit O. dela (ravna) zoper svoje ime, retia O. mrežam uiti.
b) storiti kaj neopaženo, — nezaznatno, storiti, da se kaj pozabi, kaj pregnati, zatreti: fallebat curas aegraque corda labor O., studio fallente laborem H., O., f. sermone laborem O., horas sermonibus O. kratiti (krajšati) si, noctes H., somno curam H., curam vino et somno O., studio dolores O., f. infandum amorem V., spatium fallit discrimina O. dela, da se ne opazijo razdalje, sua divinā furta f. ope O. prikriti.
3. (= gr. λανϑάνειν) pozornosti koga se odtegniti, — uiti, neopažen (ne viden) biti, skrit -, nespoznan biti ali ostati komu; abs.: longe fallente sagittā V. ki prihaja neopažena iz daljave, speculator Carthaginiensium, qui per biennium fefellerat, Romae deprehensus L., minus quam ad Ticinum fefellit L., non fefellere insidiae L., aetas labitur occulte fallitque O. teče skrito in neopaženo, pila veloci fallet per brachia iactu Pr. bo tako hitro odletela iz rok, da se bo komaj videlo, viae mille fallendi T., nonnula spe fallendi T., plures fefellere suo astu occultati T. jih je ostalo skritih, ille tamen fefellit et latuit Plin. iun.; z obj. v acc.: nihil me fallis Ter. pač dobro te poznam, f. custodes L., O., Cu., custodias L., Sen. ph., una defuit et comites natumque virumque fefellit V. ostala neopažena, Atridas Priamus fefellit H., fallit oculos … littera O. ne da se razločno brati, transitus (colorum) spectantia lumina fallit O., nulla lacuna eorum sitim fefellit Cu., non fallebat duces impetus militum T., fallit aliquem ali non fallit aliquem; z ACI: komu je skrito (neznano), kdo ne ve ali komu je znano, kdo dobro ve: Ter., Lucr., Q. idr. non me fallit in lege nulla esse eius modi capita Ci., nec me adeo fallit … te … suspectas habuisse domos Karthaginis V.; za zanikanim glag. (posamič) s quin: Ter. neque vero Caesarem fefellit, quin ab iis cohortibus initium victoriae oreretur C. Pogosto kakor gr. λανϑάνω s predik. pt., ki ga navadno slovenimo z glavnim glag., lat. glavni glag. pa z adv. ali predik. adj. („neopažen(o)“, „skrivaj“): hostis fallit incedens L. prihaja neopažen(o), — skrivaj, nec fefellit veniens … ducem L. poveljnik (ga) je opazil (videl) prihajajočega, Pan te fefellit vocans V. te je skrivaj vabil, qui natus moriensque fefellit H. ki se je nepoznan rodil in umrl, nec barbaros fefellit subductus (rex) ex acie Cu. barbarom ni ostalo prikrito, da so kralja odvedli iz boja; pesn. (ker esse nima pt. pr.): nequiquam fallis dea (λανϑάνεις ϑεὸς οὖσα) zastonj skušaš prikriti (prikrivaš), da si boginja. — Od tod adj. pt. pr. falsus 3, (redek) adv. -ē:
I. med.
1. ki se moti, ki je v zmoti, pomoten, zmoten: tu falsus es Ter. motiš se, illi falsi sunt S. so v zmoti, se motijo, ea res me falsum habuit S. v tem sem se (z)motil, nec falsus vates fuit L.; z gen.: falsus cupiti motūs Sil. moteč se glede; kot adv. falsē zmotno, napačno: Sis. ap. Char., Cass., f. facere Pl., assentiar saepe f. Ci.; superl. falsissimē: Aug.
2. (o abstr.) zmoten, prazen, ničev, neosnovan, napačen: opinio, ratio, spes, suspicio, fama, nuntius, metus, timor Ci., neque vera laus ei detracta, neque falsa ei adficta est Ci., f. gaudia, insomnia, formido V., pericula O., pavor T., nihil est hominum ineptā persuasione falsius Petr., quanto est … falsior ista civilis (theologia) Aug., id autem falsissimum est Col.
3. kot subst. falsum -ī, n zmota, neresnica: testis in testimonio veris falsa miscet Ci. resnico in zmoto (neresnico), falsum de iure respondere Ci. napačno poročati, eum iudicem falsum iudicasse iudicavit Ci. da je napak sodil, recuperatores falsum invitos iudicavisse Ci., telis non in falsum iactis T. ne tjavdan, ne na slepo srečo.
II. act.
1. sleparski, varljiv, hinavski, lažniv, neodkritosrčen: Kom., S., Mart., Suet., accusator Ci., sensus Lucr., solem quis dicere falsum audeat? V., falsus sodalibus Cat. proti tovarišem, f. visus Tib., f. lingua O., f. verba O. laži, falsi ambages oris O. ovinki laži, falsā ave deceptus O. po varljivem znamenju, f. imago O. varljiva podoba, — prikazen, falsa simulacra ferarum O., fertilitas falsa iacet O. je kot varljiva na tleh, falsus in amore T.; po gr. vzoru acc. sg. adv.: falsum renidens T. hinavsko se smehljajoč (prim.: ἱμεροὲν γελᾶν Sappho).
2. subst. falsum -ī, n prevara, laž, ponaredba, potvorba: Q., Plin. iun., crimen falsi T., falsi damnatus T., kot ponarejevalec, falsum committere, facere Icti.
III. pass.
1. ponarejen, lažen, pretvorjen, potvorjen, neresničen, izmišljen: Ter., Vell., Suet., Iust., Caesaris commentarii, chirographa, testamentum, senatus consultum, leges, litterae Ci., litterae falsae et a scriba vitiatae L., fabula, dicta O., aurum O. zlagano, denarius Plin.
2. occ.
a) (o stvareh) nepristen, nepravi, neresničen, kriv: falsi cani (sc. crines) O. nepristni sivi lasje, effigies falsi apri, falsi sub imagine cervi O., cornua falsa bovis Pr., falsi vestigia tauri Val. Fl., f. uva O. mamilo grozd(j)a, non falsa ora O. resnična, f. crimen Ci., O.; tudi = nezaslužen: honor, opprobria H.
b) (o osebah) izmišljen, podtaknjen, podvržen: genitor V., O., Iuppiter aut falsus pater est aut crimine verus O., falsus piacula Manibus infert O. baje mrtvemu, namišljenemu mrtvecu, falsum subornavit testem Roscius Cluvium Ci.; pesn.: f. Simois V. posnet po pravem (Simoentu), f. pirata, iudices f. Ci.
3. kot subst. falsum -ī, n pogosto tudi v pl., (ne)kaj neresničnega (krivega, lažnega, lažnivega), neresnica, laž: Cluvius falsum Luscio dixit Ci., dicere falsum non ausus est Ci., falsum in codicem referre Ci. quaeritur, falsum an verum proferatur Ci., experiri voluit, verum falsumne sibi esset relatum N., falsum pro vero habere S., modica de moribus adulescentis naque in falsum aucta rettulit T., falsa (falsum Ci.) iurare O. krivo priseči, veris addere falsa O. — Od tod adv. abl. falsō zmotno, pomotoma, po pomoti, po krivici, napačno, brez osnove (podlage), neutemeljeno: Suet. f. suspicarier Ter. ne me appela falso falso nomine Pl., ut quidam f. putant Ci., si f. accuseris Ci., verbum f. conferre in aliquem Ci., f. queritur de natura sua genus humanum S., f. citavi … numina magna Iovis O., f. sperare, quiescere T.; elipt. (kot skrajšan stavek) = po krivici: Ter. atqui … aliud utile … , aliud honestum videri solet. Falso. Ci. Alcibiades … sperans ibi facillime suam fortunam occuli posse. Falso. N. Toda motil se je.
Opomba: Redko in le neklas. falsus 3 kot pravi pt. pf. = varan, prevaran: ut … trepidi ac falsi nuntiarent T. falsi deceptique sunt Lact. - fell3 [fel] samostalnik
koža, krzno, kožuh; šop las; izdelan rob na obleki
fell of hair nepočesani lasje - filasse [filas] féminin predivo, kodelja; familier žilavo meso
des cheveux filasse kot slama plavi lasje - filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)
1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu
2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov
3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica
4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti
5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran
6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti - fourni, e [furni] adjectif oskrbljen, založen (de z); gost (gozd, lasje, brada)
être bien fourni biti dobro založen
cheveux masculin pluriel bien fournis gosti lasje
barbe féminin fournie gosta brada - frlèč (-éča -e) adj. irto:
frleči lasje capelli irti - garçonne [garsɔn] féminin fantovsko dekle, ki živi neodvisno, samsko življenje
cheveux masculin pluriel à la garçonne kratko ostriženi lasje - garçonne ženski spol francosko
pelo a la garçonne kratko ostriženi lasje - garni, e [garni] adjectif opremljen s pohištvom; oblazinjen, okrašen; gost (lasje); obložen, z (mesno, zelenjavno) prilogo (prikuho)
assiette féminin garnie narezek
chevelure féminin bien garnie gosti lasje
choucroute féminin garnie kislo zelje s slanino ali klobasico
hôtel masculin garni penzion, dom za tujce
plat masculin garni de bœuf govedina s prilogo
avoir la bouche bien garnie (familier) imeti lepe in še vse zobe
avoir un portefeuille bien garni imeti z denarjem natrpano listnico - garzón moški spol mladenič, fant
melena a lo garzón, melena garzona kratko ostriženi lasje - gládek smooth; (spolzek) slippery; (pološčen) polished; (raven) even; (koža) smooth, satiny; (lasje) smooth, sleek, glossy, lank, unruffled; (blago) plain; ➞ gladko
gládka (obrita) brada smooth chin
gládka koža (lasje) smooth skin (hair)
gládko morje smooth sea
gládka vrv a slippery rope
kot zrcalo gládek as smooth as glass - gládek (-dka -o) adj.
1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
gladka površina superficie liscia
gladki lasje capelli lisci
2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
gladek prevod una traduzione accurata, polita
3. pren. liscio, piano, senza intoppi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gladka omaka salsa vellutata
gladka preča bandeau
alp. gladka skala pioda
alp. gladka stena placca
film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
pren. gladka zmaga vittoria netta
anat. gladke mišice muscoli lisci
sladek in gladek glas voce smancerosa
gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
gladko sedlo barda - gládek liso; bruñido; alisado; llano
gladki lasje pelo m (ali cabello m) liso
gladko morje mar f llana
gladka zmaga victoria f neta
gladka odklonitev negativa f rotunda
gladko odkloniti rechazar de plano - gládko adv.
1. liscio:
vse je šlo gladko kot po maslu tutto è andato liscio
gladko počesani lasje capelli pettinati lisci
2. correttamente, scioltamente:
gladko govori več jezikov parla correttamente varie lingue
3. del tutto, di sana pianta:
gladko si kaj izmisliti inventare qcs. di sana pianta
4. decisamente:
kaj gladko zavrniti respingere qcs. decisamente - gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads
brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one - góst (-a -o) adj.
1. denso; fitto; folto; compatto:
gosta juha brodo denso
gosta tema buio fitto
gosti lasje capelli folti
gost gozd bosco folto
2. (ki se javlja v kratkih časovnih presledkih) fitto; frequente:
gosti udarci gragnuola di colpi
gosti obiski visite frequenti
3. (ki obstaja v veliki meri) intenso; forte:
gost promet traffico intenso
gosta naseljenost alta densità della popolazione
knjiž. gost molk silenzio assoluto, totale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gosta omaka sugo ristretto
vet. gosta juha pastone
gosta megla bruma
gosta rešetka ramata - góst, gósta, gósto espeso; denso
gost glavnik peine m fino
gosta juha sopa f espesa
gosti lasje pelo m tupido
gosta megla niebla f espesa
gosto sito tamiz m
gosto prebivalstvo populación f densa
gost promet tráfico m denso; circulación f densa - grigio
A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)
1. siv:
un abito grigio siva obleka
cielo grigio sivo, oblačno nebo
capelli grigi sivi lasje
grigio azzurro sivomoder
grigio verde sivozelen
materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
non aver materia grigia pren. ne imeti pameti
2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
una vita grigia enolično življenje
grigio in volto namrščen
B) m siva barva:
vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo - griva mane (tudi figurativno)
konjska griva (horse's) mane
levja griva lion's mane; (gosti lasje) long, thick head of hair, pogovorno thatch, mop