Franja

follón, -ona len, delomrzen; strahopeten; nadut, domišljav

follón m strahopetec, teleban, lenuh, lopov, malopridnež

forca f

1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

4. geogr. sedlo

fullero goljufiv, sleparski

fullero m goljuf, slepar, lopov

gibier [žibje] masculin divjad, divjačina; figuré, familier žrtev (oseba)

gros gibier velika divjad
menu gibier mala divjad, divja perutnina
gibier d'eau vodne ptice
gibier à plume divja perutnina
gibier à poil manjša (kosmata) divjad
gibier de potence (figuré) obešenjak, malopridnež, lopov
du gibier de cour d'assises, un drôle de gibier kriminalci, malopridneži
manger du gibier jesti divjačino
poursuivre, faire lever le gibier zasledovati, prepoditi divjačino

going¹ [góuiŋ] pridevnik
idoč, gredoč, tekoč; uspešen

going, going, gone prvič, drugič, tretjič! (na dražbi)
to be going to nameravati, hoteti
I am going to come nameravam priti, (gotovo) bom prišel
a going concern uspešni posel
the greatest scoundrel going največji lopov na svetu
to keep going ohraniti v teku
to set going spraviti v tek

grandísimo zelo velik

¡grandísimo pillo! lopov vseh lopovov!

granuja ženski spol grozdje brez pečk

granuja m granuja m cestni pobalin, potepin; lopov, slepar, ničvrednež

guarro prašičji

guarro m prašič
perro guarro (psovka) svinja, lopov

hi ljudsko = hijo sin

hi de puta (vulg) pankrt; lopov

hijo moški spol sin; mladič (živali); potomec; zet; dragec, dragi (prijatelj); pridelek, izdelek, uspeh, posledica

hijo de algo = hidalgo; hijo bastardo, hijo espurio nezakonski otrok
hijo (i)legítimo (ne)zakonski otrok
hijo natural nezakonski otrok, najdenček
hijo político zet
el hijo pródigo izgubljeni sin
hijo de puta lopov, falot
cada hijo de vecino kdor koli
¡hijo de Dios! sveti Jezus!
hijos pl otroci (= sinovi in hčere)
sin hijos brez otrok
Salveda & Hijos Salveda & sinovi

ī-gnāvus 3, adv. īgnāvē in īgnāviter (in¹ + gnāvus)

1. len, leniv, nemaren, nedelaven, medel, šibek, slaboten, brez moči (krepkosti), neučinkovit: ignavae fame (apes) V., ign. fuci, ign. pecus V., gravitas V. ali globus Plin. nepremična, bubo O., preces O., ignavo stupuerunt verba palato O. nemim, onemelim O., anni, otia O., lux Iuv. dan brezdelja, senectus Ci. medla, slabotna, partes Plin. brez moči, brez duha, cornicula Plin. nekoristni, brez koristi, odi homines ignavā operā Pac. fr. brezkoristnega —, brezkrušnega dela, repetitio ign. Gell. nepomembno, quaeque gustu ignava sunt Aus. pusto, neužitno; v komp. in superl.: te sene senum omnium neminem esse ignaviorem Pl., homo ignavior Ci., ille ignavissimus Pl. malopridnež —, lopov stare mere, sucus … multum opio ignavior Plin. precej manj učinkovit, ignavissimus poëta Gell. dokaj slab; z ad: ab ignavissimo ad opera ac muniendum hoste L., haud ignavus ad ministeria belli iuvenis T.; z objektnim gen.: legiones operum et laboris ignavae T.; z inf.: ignavum rediturae parcere vitae Lucan.; metaf.: nemora evertit multos ignava per annos V. nerodovitne; adv. = medlo, brez moči, z odporom: cur tam ignaviter hoc praesertim tempore quaeris? Luc. ap. Non., an ego, cum omnes caleant, ignaviter aliquid faciam? Hirt. in Ci. ep., ignave dicere multa H., ignave multa fatetur H.; v komp.: summas carpere ignavius herbas V.

2. bojazljiv, strahopeten, malosrčen, kot subst. m bojazljivec, strahopetec, strahopetnež: ignavus miles ac timidus Ci., ignavissumi homines … omnia ea sociis adimere, quae fortissumi viri victores hostibus reliquerant S., strenuus aut ignavus miles L., ignavissimus ac fugacissimus hostis L., Galliae ignavum conferunt stipendium Vell. v lenobi in bojazljivosti; z abl. loci: ut quisquis ignavus animo T.; z adversum, inter ali in z acc.: canis ignavus adversum lupos H., feroces inter socios, ignavi inter hostes L., ferox in suos, ignavus in hostes Amm.; subst.: fortis ignavus, audax timidus Ci., in bello poena ignavis ab imperatoribus constituitur Ci., cedentibus ignavis et imbecillis Ci., in victoria vel ignavis gloriari licet S., non timido, non ignavo tum cessare licuit Cu.; adv.: ne quid timide, ne quid ignave … faciamus Ci.

3. act. = ki povzroča lenobo (mlahavost), ki slabi: frigus, aestūs O., letum O. (po drugih = neslavna), dolor Plin.; od tod tudi: genus interrogationis Ci., ratio Ci., sklep, ki vodi k nedelavnosti; pesn.: hiems ignava colono V. ki prinaša mir (ali pa = ki se v miru preživi, brezdelna) V.

inafferrabile agg.

1. neulovljiv:
bandito inafferrabile neulovljiv lopov

2. pren. nedoumljiv, nerazumljiv

infērno m

1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih

2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!

3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel

4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

izdájati ➞ izdati

moči me izdajajo (figurativno) my strength is failing (ali letting me down), (zaradi bolezni) I am getting weaker, I am near exhaustion (ali breakdown)
oči ga izdajajo, da je lopov arhaično his eyes argue him to be a knave
izdájati se za to pose as (umetnika an artist); to pretend to be
izdaja se za zdravnika he purports to be a doctor

kriminalec samostalnik
(zločinec; lopov) ▸ bűnözőNjeni nasprotniki ji očitajo povezave s kriminalci in sumljive posle. ▸ Ellenfelei bűnözőkkel való kapcsolatokkal és kétes ügyletekkel vádolják.
Kriminalci so kradli podatke o kreditnih karticah in bančnih računih, merili pa so na uporabnike Facebooka. ▸ A bűnözők hitelkártya- és bankszámlaadatokat loptak el, és a Facebook-felhasználókat vették célba.
Sčasoma je razvil sistem za identifikacijo kriminalcev na podlagi enajstih telesnih mer ter barve oči, las in kože. ▸ Idővel kifejlesztett egy rendszert a bűnözők azonosítására 11 különböző testjellemző, valamint a szemük, a hajuk és a bőrük színe alapján.
Mediji nas obravnavajo, kot da smo največji kriminalci. ▸ A média úgy kezel bennünket, mint a legnagyobb bűnözőket.
Sopomenke: zločinec

ladrón tatinski

ladrón m tat, ropar; lopov, slepar, zlikovec
ladrón cuatrero živinski tat
ladrón de levita eleganten slepar
ladrón de muertos (ali cadáveros) tat mrličev
ladrón ratero (tat) žepar

lana f

1. volna:
di lana volnen
buona lana pren. pretkanec, lopov
essere della stessa lana biti enake baže
questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
lana cardata mikana volna

2. ekst.
lana di legno lesna volna
lana di vetro steklena volna

3. puh (pod pohištvom)
PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

marca ženski spol znamenje, znak; žig, pečat; marka; šport rekord

marca de agua, transparente vodni žig
marca de fábrica tovarniška znamka
marca registrada (prijavljena) varstvena znamka
hombre de marca pomemben človek
vino de marca izvrstno namizno vino
de marca mayor posebno velik
pícaro de marca lopov vseh lopovov