Franja

Zadetki iskanja

  • обрываться, оборваться (u)trgati se, pretrgati se; (pren.) (nenadoma) utihniti; (gov.) raztrgati, do kraja ponositi (obleko)
  • пеленг m (mor.) kot med kazalcem kompasa in smerjo kraja, predmeta
  • прослушивать, прослушать poslušati, do kraja poslušati; preslišati;
    п. больного osluškovati bolnika
  • ровница f ne do kraja obdelana preja
  • abreißend: nicht abreißend ... brez konca in kraja
  • absolutna višina stalna zveza
    geografija (o višini kraja) ▸ abszolút magasság
    Sopomenke: nadmorska višina
  • acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

    acabar a. con alg. od koga kaj doseči
    es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
    antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
    acabar con alg. opraviti s kom
    ¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
    acabar con a/c uničiti, pogubiti
    acabar de entrar pravkar vstopiti
    acaba de llegar pravkar je prispel
    acabar de comer pojesti
    acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
    acaba de publicarse pravkar izšlo
    ¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
    acabar en punta šiljast biti
    acabar en vocal na samoglasnik se končevati
    acabó por comprender končno je uvidel
    acabó diciendo que na koncu je dejal, da
  • accecare

    A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)

    1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
    non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi

    2. zapreti, zazidati:
    accecare una finestra zazidati okno
    accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja

    B) v. intr. oslepeti
  • adiungō -ere -iūnxī -iūnctum

    1. vpreči: feras Lucr.; z dat. (v kaj): mures plostello H., tauros aratro Tib.; tudi privez(ov)ati: ulmis vites V., vitem palis Tib.

    2. pren.
    a) pritakniti (pritikati), pripojiti (pripajati), dodati (dodajati), pridati (pridajati), pristaviti (pristavljati): litteras Ci., parietem directum ad parietem communem Ci., proximam necem Plautii Laterani ... Nero adiungit T.; z dat.: adi. accessionem aedibus Ci., Triton ... invehens beluis adiunctis humano corpori Ci. (Tritoni so imeli napol človeško, napol ribje telo), horum aetati adiuncti fuerunt Fannii Ci. Faniji so bili njihovi mlajši vrstniki, adiungere fidem visis Ci. verjeti, poenam municipiis Ci. (še povrhu) naložiti, classis lateri castrorum adiuncta latebat V. tik tabora (prim. v nadalj. adiūnctus), hoc factis adinge prioribus unum O.; occ. (v govoru, pripovedi) dostaviti (dostavljati), dodati (dodajati), zraven povedati: verba ad nomen adiuncta (= epitheta) Ci., similitudines (primere) adiungens Ci.; z ACI: Timaeus ... adiunxit minime esse mirandum Ci., si hoc unum adiunxero ... Thebas ... alieno paruisse imperio N.; z odvisnim vprašanjem: Q., his adiungit, Hylan nautae quo fonte relictum clamassent V.
    b) pridružiti (pridruževati) komu ali čemu, družiti s kom ali s čim, adiungere se pridružiti (pridruževati) se komu ali čemu, pristopiti (pristopati) h komu ali k čemu: adiunxit de suis comitibus N. je pridružil ljudi iz svojega spremstva, adiuncto (sc. sibi) Samnitium exercitu L., tu ei Mindium ... adiunxisti Ci. ep., hic dies me valde Crasso adiunxit Ci. ep. ali dicite, Pierides, qui vos adiunxerit isti O. je sprijaznil z ..., tibi Pallanta adiungam V., hunc sibi Perdiccas adiunxerat N. je bil pridobil zase, feminam nuptiis (matrimonio) sibi adiungere Ci. v zakonu se združiti, conciliare animos hominum et ad usos suos adiungere Ci. za svojo korist zavzemati, pridobivati; adiungere se ad probos Pl., se ad eorum causam Ci. zavze(ma)ti se za ..., pristopiti (pristopati) k ..., ego me ad eius rationes adiungo Ci. pristajam na ...; z dvojnim acc.: mene socium adiungere summis rebus fugis? V. mene si vzeti za tovariša, alicui se socium adiungere Cu., se comitem eius fugae adiungere Ci. ep.; pass.: cupiebat amicum sibi adiungi regem N. spoprijateljiti se s kraljem; z abstraktnim obj.: Q., adiungere ad honestatem voluptatem Ci. ali insolentiam honestati Ci. ali ad fortitudinem temperantiam Ci. družiti s ..., sibi benevolentiam, diligentiam (sc. auditorum, pozornost) Ci. ali sibi auxilium Ci. pridobi(va)ti si; occ.: aliquem ad suos sermones adiungere Trebonius in Ci. ep. za udeleženca v pogovorih pridobiti = dodeliti mu vlogo v pogovorih, ei dialogo adiunctum esse tertium Ci. ep. tretjo vlogo imeti v ...
    c) (politično) pripojiti (pripojevati), pridružiti (pridruževati), pridobi(va)ti: adiungebat bellicosas nationes N.; s praep.: ad imperium populi Rom. Ciliciam adiunxit Ci. je združil z ..., adiungere urbem ad amicitiam N. pridobiti za prijateljsko zvezo, in societatem L. sprejeti; z dat.: urbes imperio S.; abs.: vectigalia, quae Pompeius adiunxerit (sc. ad imperium populi Romani) Ci.
    č) kaj kam obrniti (obračati): huc animum adiungas (= advertas) tuum Ter., crimen et suspicionem potius ad praedam adiungere Ci. zvračati na tistega, ki ima plen. Od tod adj. pt. pf. adiūnctus 3

    1. vprežen: equi, tigres, aves O., temone adiuncta Arctos Ci., pecora Gell.

    2. ki se tiče česa, tesno zvezan (spojen) s čim, bližnji, sosednji: insula adiuncta oppido N., Phrygia Hellesponto adiuncta Cu.

    3. pren. tesno zvezan (spojen) s čim, v stiku (zvezi) s čim: propiora huius causae et adiunctiora Ci., adiunctissima quaestio Arn.; pogosto subst. adiūnctum -ī, n značilno, bistveno znamenje, bistvo, svojstvo, posebnost: hostiā maximā parentare pietatis esse adiunctum putabat Ci., semper in adiunctis aevoque morabimur aptis H. pri posebnostih dotične dobe; ret. in fil.: adiunctum (negotio) Ci., Gell. kar je kaki stvari sorodno in ji podobno z vsemi postranskimi okoliščinami vred, iz česar se dajo izvajati sklepi o stvari sami; od tod pl. adiūncta -ōrum, n postranske okoliščine (časa, kraja idr.): argumenta ex adiunctis Ci., ex consequentibus sive adiunctis Q.; tudi = to, kar (iz česa) sledi, sklep: ab adiunctis (sic ducitur argumentum) Ci.
  • advêrb (-a) m lingv. (prislov) avverbio:
    adverb časa, kraja, načina, vzroka avverbio di tempo, di luogo, di modo, di causa
  • advergō -ere obračati se proti kakemu kraju, biti (stati, ležati) nasproti kakega kraja: Prisc.
  • aeternus 3 (kontr. iz st.lat. aeviternus; aevum)

    1. večen: tempus Lucr., aevum O., deus, causae Ci., res ab aeterno tempore fluentes in aeternum Ci. iz veka v vek, aet. ignes V. zvezde.

    2. neminljiv, neumrljiv, nesmrten: dedecus, gloria, memoria Ci., virtus clara aeternaque habetur S., pro mortalibus gloriā aeterni S., aet. Pergama V. neminljive slave; subst. neutr. pl.: aeterna moliri Ci. nesmrtna dejanja.

    3. večen (z oslabljenim pomenom) = stalen, trajen, neprestan: pax Ci., V., H., bellum Ci., ignis (Vestae) Ci., tenebrae vinculaque Ci., aeterno devinctos amoris vulnere Lucr., amor V., volnus aeternum servare sub pectore V., aet. foedera V., consilia H. brez konca in kraja, sollicitudo S., hostes L., urbs (= Roma) O., Tib., regna Lucan., imperium Cu., ablue corpus illuvie aeternisque sordibus Cu. nesnage, ki se ga drži že od veka = silno dolgo, parietes Plin. trajne, nec est ligno ulli aeternior natura Plin. ni ga bolj trpežnega lesa, aet. servitus T., aeterniora mala Lact. od tod subst. aeternum -i, n večnost, večinoma prislovno
    a) ab aeterno in aeternum Ci. od vekomaj do vekomaj, urbs in aeternum condita L. za večnost, in aeternum durare Q. na veke, delatores in aeternum reprimere Plin. iun. za vselej.
    b) adv. acc. neutr. sg. aeternum večno, vedno, neprestano: Lucr., sedet aeternumque sedebit infelix Theseus V., salve aeternum aeternumque vale V. na veke, aet. latrans V., solum aeternum frangendum V., aet. servire H. na veke.
    c) adv. abl. neutr. sg. aeternō večno, vedno, neprestano: aeterno falsum iurare O., viret aet. fraxinus Plin.

    Opomba: Sinkop. gen. pl. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. ap. Non.
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • altus 3, adv. (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

    I. (če se meri od spodaj navzgor)

    1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

    2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

    3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
    a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
    b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

    II. (če se meri od zgoraj navzdol)

    1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

    2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
    a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
    b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

    3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

    III. (če se meri v daljavo)

    1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

    2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

    3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.
  • ammaliare v. tr. (pres. ammalio)

    1. uročiti, začarati

    2. očarati:
    la bellezza del luogo lo ammaliò očarala ga je lepota kraja
  • analēmma -matos, gen. pl. -matōrum, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἀνάλημμα) podstavek sončne ure, katerega podobe so kazale dolžino kazalčeve sence in s tem obenem višino tečaja in poldnevnik določenega kraja kakor tudi dnevni čas: Vitr.
  • anguis -is, abl. sg. -e, malokdaj (vendar tudi pri Ci.) -ī, m, redkeje f kača: immanis, iubatus, ex columna lignea elapsus L., lubricus, squameus V., tumidus, venenatus O., viator viso rettulit angue pedem O., factum est, ut ab infima ara subito anguis emergeret Ci., volucres angues Ci., Hercules geminos elisit angues V.; preg.: aliquem odisse aeque atque angues Pl., frigidus latet anguis in herba V. = tu je nevarno, cane peius et angue vitabit chlamydem H. = skrbneje, previdneje. Kot podoba strahote: Gorgonis os crinitum anguibus Ci., intorti capillis Eumenidum recreantur angues H., Cerberus implicitis angue minante comis O.; toda: Tisiphone torto incingitur angue (kača kot pas!) O. — Starodavniki so si predstavljati genija kakega človeka ali kraja v podobi kače: vulgabatur adfuisse infantiae eius (Neronis) dracones in modum custodum...; nam ipse... unam omnino anguem in cubiculo visam narrare solitus est T. Pren. ozvezdje:
    a) (= Draco) (severna polobla) Zmaj (med Medvedoma [Velikim in Malim vozom]): neu te dexterior (via) tortum declinet ad Anguem neve... O., maximus hic flexu sinuoso elabitur Anguis V.
    b) (južna polobla) Kača v rokah Kačenosca in ob njih: Corvus et Anguis et medius Crater O., surgit iuvenis... et nexas porrigit Angue manus O., Anguem tenens (= Anguitenens, Anguifer, Ὀφιοῦχος) O. Kačenosec.
    c) (= Hydra) Vodna kača, Hidra: Vitr. — Redka soobl. anguen -inis, n: Iul. Val.
  • aplávz applause; clapping; round(s) of applause; (tudi figurativno) plaudits

    aplávz brez konca in kraja round after round of applause
    igralec je dobil velik aplávz the actor was loudly applauded
    dobiti glasen in splošen aplávz pogovorno to bring the house down
    požeti, dobiti aplávz to win applause
  • Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

    1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

    2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

    3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

    4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

    5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

    6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

    7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

    8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

    9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

    10. mesto v Miziji: Plin.

    11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

    12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. Od tod
    a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
    b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.
  • appellation [-sjɔ̃] féminin imenovanje, označba, oznaka, ime

    appellation d'origine oznaka proizvoda z imenom kraja proizvodnje