Franja

sadj|e srednji spol (-a …) das Obst; (koščičasto Steinobst, lupinasto Schalenobst, pečkato Kernobst, namizno Tafelobst, obrano Pflückobst, odpadlo Fallobst, v špalirju Spalierobst, za predelavo Industrieobst, za skladiščenje/zimsko Lagerobst)
južno sadje Südfrüchte množina
zimsko sadje spätes Obst
zgodnje sadje Frühobst
suho sadje Backobst, Dörrobst
sveže sadje Frischobst
zamrznjeno sadje Gefrierobst
… sadja Obst-
(obiralec der Obstpflücker, obiranje die Obsternte)
košara s sadjem der Früchtekorb
trgovec s sadjem der Obsthändler
okus po sadju der Fruchtgeschmack
nož za sadje das Obstmesser
stojnica za sadje der Obststand

sádje fruit(s) moški spol, (množina)

južno sadje fruits des pays chauds, agrumes moški spol množine
koščičasto (luščinasto, pečkasto) sadje fruits à noyau (à coques ali à écalcs, à pépins)
namizno sadje fruits de table (ali à dessert)
ozimno (zimsko) sadje fruits d'hiver (de garde)
pozno (zgodnje) sadje fruits tardifs (hâtifs, précoces); primeurs ženski spol množine
špalirsko sadje fruits d'espalier
vloženo, vkuhano sadje fruits en bocaux, stérilisés
klet za sadje fruitier moški spol fruiterie ženski spol
košara za sadje panier moški spol à fruits, cueilloir moški spol, cageot moški spol
trgovina s sadjem commerce moški spol de(s) fruits, fruiterie
obiranje sadja récolte (ali cueillette ženski spol) des fruits

sádje frutas f pl ; fruta f

južno (vkuhano ali vloženo, namizno, špalirsko) sadje frutas del sur ali del mediodía (en conserva, de mesa ali de postre, de espaldera)
pozno (zgodnje, zimsko, koščičasto, pečkato) sadje fruta f tardía (temprana, de invierno, de hueso, de pepitas)
klet za sadje aposento m para guardar frutas
košara za sadje cesto m para recoger fruta
obiranje sadja cosecha f (ali recolección f) de frutas
trgovina s sadjem frutería f

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

šíba (-e) f

1. bacchetta, verga; vinco:
tresti se kot šiba na vodi tremare come una verga
šiba bajanica bacchetta divinatoria
košara iz šib un cesto di vinchi

2. bacchettata

3. pren. star. (velika nadloga, nesreča) flagello, calamità:
šiba božja flagello di Dio

4. gosp. sbattitore a frusta, frusta

5. (pri dežniku) stecca; bacchetta:
nekdaj tek skozi šibe (kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih) il passare per le bacchette

šibj|e srednji spol (-a …) Ruten množina
košara iz šibja der Weidenkorb

trav|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Gras (močvirska Sumpfgras, morska Seegras, pampaška Pampasgras, Silbergras, pisana Bandgras, senožetna Wiesengras, za krmo Futtergras)
medena trava rastlinstvo, botanika Honiggras
pasja trava rastlinstvo, botanika Knäuelgras
svete Lucije trava rastlinstvo, botanika (navadna smetlika) der Augentrost
šmarna trava rastlinstvo, botanika Mariengras
vražja trava rastlinstvo, botanika (rogovilček) das Knopfkraut
…trave Gras-
(košnja die Grasernte, šop das Grasbüschel, vrsta die Grasart)
hoja po rosni travi medicina das Tautreten
košara za travo pri kosilnici: der Grasfangkorb
krmljenje s travo die Grasfütterung
porasel s travo grasig
škarje za travo die Grasschere, Rasenschere, Rasenkantenschere
slišati travo rasti figurativno das Gras wachsen hören
to je že davno prerasla trava darüber ist längst Gras gewachsen

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vrbov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fűzfa, fűzSopomenke: vrbin

2. (izdelan iz lesa vrbe) ▸ fűzfa

wicker [wíkə]

1. samostalnik
vrbovo protje, vrbova šiba (veja); spleteno vrbovo protje; pletér (iz vrbovega protja); koš(ara) (iz vrbovega protja)

2. pridevnik
narejen, (s)pleten iz vrbovega protja

wicker basket košara pletenica, pleterka
wicker bottle, wicker flask pletenka (steklenica)
wicker chair pleten stol (naslanjač)
wicker furniture pleteno pohištvo
wicker cage pletena ptičnica

3. prehodni glagol
pokriti, prekriti (prevleči) z vrbovim protjem, s pletivom

zelenjav|a ženski spol (-e …) das Gemüse (kisana Gärgemüse, konzervirana Dosengemüse, presna/surova Rohgemüse, prva pomladanska Frühgemüse, sušena Dörrgemüse, Trockengemüse, sveža Frischgemüse, zamrznjena Gefriergemüse, iz konzerve Büchsengemüse, Dosengemüse, iz rastlinjakov Treibgemüse, v kisu Essiggemüse), (vrtnina) Gartengemüse; ironično: das Grünzeug
jušna zelenjava das Suppengrün, das Wurzelwerk
… zelenjave Gemüse-
(konzerviranje die Gemüsekonservierung, pridelovalec der Gemüsebauer, pripravljanje die Gemüsezubereitung, prodajalna der Gemüseladen, die Gemüsehandlung, voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe, vrsta die Gemüseart)
z zelenjavo/za zelenjavo Gemüse-
(košara z/za der Gemüsekorb, skleda za die Gemüseschüssel, stojnica za der Gemüsestand, zabojček za die Gemüsesteige, žlica za der Gemüselöffel)
samopreskrba z zelenjavo der Hausgemüsebau

žìčan -a -o, žȉčan -čna -o žičen, iz žice: žičane prepreke žične ovire; žičana četka žična krtača; žičana košara, mreža žična košara, mreža; žičana omča žična zanka; žičana ograda žična ograja; žičana zamka žična zanka; žičana željeznica; žičana rešetka; žičani oklop; žičano staklo žično steklo; žičano uže žična vrv; žična pruga; žična telefonija; žični galvanometar; žičani instrumenti kordofoni, inštrumenti s strunami

žičn|i (-a, -o) Draht- (pletež das Drahtgeflecht, das Drahtgewebe, okvir das Drahtgerüst, vložek der Drahteinsatz, kletka der Drahtkäfig, košara der Drahtkorb, mreža das Drahtnetz, opornica die Drahtleitschiene, pletenina die Drahtgaze, vrv das Drahtseil, vzgoja agronomija in vrtnarstvo die Drahterziehung, zanka die Drahtschlinge, ogrodje das Drahtgestell, spenjanje die Drahtheftung, sprožilo der Drahtauslöser, steklo das Drahtglas)
žični objekt/mreža iz žičnih vrvi das Kabelnetzwerk

κάλως, ω, ion. in ep. κάλος, ὁ [Et. sor. κάλαθος košara, κλώθω presti] vrv; pl. jadrne vrvi, πάντα κάλων ἐκτείνω razpnem vsa jadra (= napnem vse moči ali vse žile); ἀπὸ κάλω παραπλέω ἔς τι peljem se kam na vrvi ob obali.

κάνεον, τό, skrč. κανοῦν, ep. κάνειον (κάννα trstje) pletenica, košek, košara, skleda.

κόφινος, ὁ koš, košara.

σώρακος, ὁ pletena košara, jerbas.

φορμός, ὁ (φέρω) 1. pleten koš, košara, rogoznica. 2. korec, merica za žito = μέδιμνος. 3. pletena odeja.