Franja

stanovánje logement moški spol , habitation ženski spol , appartement moški spol , home moški spol , chez-soi moški spol , domicile moški spol , demeure moški spol

dvosobno stanovanje appartement de deux pièces, familiarno deux-pièces moški spol
kletno stanovanje habitation en sous-sol
mansardno, podstrešno stanovanje logement mansardé
pritlično stanovanje (logement au) rez-de-chaussée moški spol
samsko stanovanje garçonnière ženski spol
službeno stanovanje logement de service (ali attribué aux fonctionnaires)
trisobno stanovanje logement de trois pièces
zasilno stanovanje logement provisoire (ali de fortune)
brez stanovanja sans domicile, sans demeure
stanovanje z (vsem) komfortom logement (ali appartement) grand (ali tout) confort
gradnja stanovanj construction ženski spol de logements
gradnja družbenih stanovanj construction d'habitations à bon marché (ali v Franciji à loyer modéré (H.L.M.))
menjava stanovanja changement moški spol de logement (ali de domicile, de résidence)
pomanjkanje stanovanj manque (moški spol ali pénurie ženski spol) de logements
imeti hrano in stanovanje être nourri et logé
izseliti se iz stanovanja quitter un appartement, déménager
vseliti se v stanovanje emménager
dati stanovanje v najem louer un appartement, donner un appartement en location
najeti stanovanje louer (ali prendre) un appartement

stanovánje vivienda f ; alojamiento m ; habitación f ; casa f ; cuarto m

enodružinsko stanovanje vivienda unifamiliar
etažno stanovanje apartamento m; piso m
dvosobno stanovanje vivienda de dos habitaciones
kletno stanovanje sótano m (habitable)
mansardno, podstrešno stanovanje sotabanco m, guardilla f, buhardilla f
prostorno stanovanje vivienda espaciosa
pritlično stanovanje piso bajo, planta f baja
samsko stanovanje piso de soltero
službeno stanovanje domicilio m oficial, vivienda de servicio
stanovanje s (z vsem) komfortom vivienda (gran) confort
brez stanovanja sin casa, sin domicilio
gradnja (družbenih) stanovanj construcción f de viviendas protegidas
iskanje stanovanja búsqueda f de alojamiento; busca f de piso
menjava stanovanja cambio de domicilio (ali de alojamiento)
pomanjkanje stanovanj escasez f de viviendas
iskati stanovanje buscar piso
menjati (svoje) stanovanje cambiar de domicilio, ir a vivir a otra casa
izseliti se iz stanovanja mudarse (de casa)
vreči iz stanovanja desalojar
vzeti v stanovanje koga alojar a alg

stanovánjski residential; housing; concerned with flats (oziroma tenants, lodgers)

stanovánjski blok block of flats
stanovánjska četrt residential quarter (ali district, area), ZDA residential section (ali district)
stanovánjska gradnja housing construction
stanovánjska hiša, zgradba dwelling house, apartment house, residential premises pl, (najemninska) block of flats
stanovánjska kriza, stiska housing shortage
stanovánjska najemnina residential rent
stanovánjska pravica tenant's rights pl
stanovánjski problem housing problem
stanovánjske razmere housing conditions pl
stanovánjska soseska residential neighbourhood
stanovánjski urad housing office, housing administration, office authorized to assign lodgings (oziroma flats)
stanovánjski voz caravan, ZDA trailer
parkirni prostor za stanovánjske vozove VB caravan site, ZDA trailer park
načrt stanovánjske izgradnje housing development scheme

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

stolp [ô] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura der Turm (tudi tehnika); vojska ➞ → kupola; (bivalni Wohnturm, bočni Flankenturm, cerkveni Kirchturm, črpalni Förderturm, glavni Hauptturm, hladilni Kühlturm, izvažalni rudarstvo Förderturm, Schachtturm, kontrolni letalstvo Kontrollturm, križiščni Vierungsturm, molitveni Gebetsturm, obrambni Wehrturm, obzidni Mauerturm, oddajni Sendeturm, odprti Schalenturm, ogelni stražni Scharwachturm, plezalni Kletterturm, poveljniški Kommandoturm, pralni Waschturm, oddajniški Funkturm, razgledni Aussichtsturm, skakalni šport Sprungturm, slonokoščeni Elfenbeinturm, stanovanjski Wohnturm, s svetilnikom Feuerturm, stopniščni Treppenturm, za gašenje Löschturm, za pripravo slada Mälzturm, stražni Wachturm, vodni Wasserturm, vogalni Eckturm, vrtalni Bohrturm)
zvočni stolp fizika die Tonsäule
gradnja stolpa der Turmbau (babilonskega Turmbau zu Babel)
šport skakalec s stolpa der Turmspringer
skoki s stolpa šport das Turmspringen
streha stolpa das Turmdach
soba v stolpu das Turmzimmer
čuvaj na stolpu der Türmer

2. geografija (turnc) die Felsnadel, die Felsspitze

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

terasast (-a, -o) terrassenartig, terrassenförmig, Terrassen- (gradnja die Terrassenbauweise)

térjati (-am) imperf.

1. chiedere, reclamare il pagamento:
terjati dolžnika reclamare dal creditore il pagamento del debito
terjati povračilo škode chiedere il risarcimento dei danni

2. (ri)chiedere, esigere, comportare; rivendicare:
terjati umik tuje vojske chiedere il ritiro dell'esercito straniero
gradnja cest terja velike stroške la costruzione della rete stradale comporta forti oneri
nesreča je terjala več smrtnih žrtev nell'incidente si sono avuti vari morti

tipsk|i (-a, -o) Typen- (gradnja der Typenbau, stavba das Typenhaus)
tipska vrsta die Baureihe

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

trg² moški spol (-a …) (tržišče) der Markt (denarni Geldmarkt, devizni Devisenmarkt, domači Inlandsmarkt, Evropski skupni Europäischer Binnenmarkt, knjižni Büchermarkt, mlečni Milchmarkt, notranji Binnenmarkt, sivi Graumarkt, stanovanjski Wohnungsmarkt, svetovni Weltmarkt, kapitala Kapitalmarkt, mesa Fleischmarkt, s sužnji Sklavenmarkt, surovin in polizdelkov Beschaffungsmarkt, umetnin Kunstmarkt, vrednostnih papirjev Effektmarkt)
gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
proizvodnja za trg die Marktproduktion
usmerjen na trg marktorientiert
delitev trga die Marktaufteilung
politika odprtega trga die Offenmarktpolitik
cena na trgu der Marktpreis
cena na svetovnem trgu der Weltmarktpreis
trgu primeren proizvodnja: marktgerecht
običajen na trgu marktgängig
dati na trg herausbringen

tunél tunnel moški spol

gradnja tunela construction ženski spol (ali percement moški spol) d'un tunnel
cestni (železniški) tunnel routier (de chemin de fer)

tunél túnel m

gradnja tunela construcción f de un túnel
cestni (železniški) tunel túnel de carretera (ferroviario)

underground¹ [ʌ́ndəgraund]

1. pridevnik
podzemeljski, podtalen, talen
mineralogija (ki je) v rovu
figurativno tajen, skriven, ilegalen

underground fire gorenje plina pod zemljo
underground railway (line, ameriško railroad) podzemeljska železnica
the underground movement ilegalno (odporniško) gibanje
underground engineering (pod)zemeljska tehnična dela, talna gradnja
underground water talna voda

2. samostalnik
podzemeljski prostor; podzemeljska železnica

the underground tajno (ilegalno, revolucionarno, odporniško) gibanje

utrdb|a ženski spol (-e …) (trdnjava) die Festung; (utrjeni deli) die Befestigung, das Befestigungswerk, Festungswerk, der Festungsbau, die Festungsanlage, Befestigungsanlage
zunanja utrdba das Außenwerk
gradnja utrdb der Festungsbau

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vprašáj (-a) m

1. lingv. punto interrogativo

2. pren. interrogativo, quesito; forse:
gradnja druge atomske centrale je pod vprašajem la costruzione di una nuova centrale nucleare è in forse

vŕsten

vŕstne hiše terraced houses pl
gradnja vŕstnih hiš ribbon building

vŕsten en ligne, en série

vrstna gradnja construction ženski spol en série
vrstni red suite ženski spol, ordre moški spol
po vrstnem redu à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement