Franja

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čòk (čôka) m

1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo

2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)

3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato

čoln [ou̯] moški spol (-a …)

1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt

3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

4.
gorski reševalni čoln der Ackja

5.
stavni čoln das Setzschiff

6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

drozg¹ [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Drossel, (cikovt) die Singdrossel; (golooki Nacktaugen-Drossel, rdeči/vinski Rot-Drossel, rumeni Dama-Drossel, drozg selivec Wander-Drossel)
gozdni drozg Walddrossel
kupčarski drozg Cossypha: die Schmätzerdrossel
plezalski drozg Philydor: die Kletterdrossel
pravi drozg Echte Drossel
skalni drozg die Merle
slavčji drozg Nachtigalldrossel
sračji drozg Copsychus: Elsterdrossel
dajalski drozg Dajaldrossel
drozg šama Schamadrossel
talni drozg Erddrossel
votlinski drozg der Hüttensänger (gorski Berg-Hüttensänger, navadni Gewöhnlicher Hüttensänger)

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

escalade [ɛskalad] féminin plezanje, vzpon; vieilli naskok (s pomočjo lestev); eskalacija

escalade américaine au Viet Nam ameriška eskalacija v Vietnamu
vol masculin à l'escalade s pomočjo lestev izvedena tatvina
faire l'escalade d'un piton rocheux plezati, vzpeti se na skalnat vrh, na gorski špik

faîte [fɛt] masculin sleme, vrh; višek

ligne féminin de faîte gorski hrbet; razvodnica
être au faîte (figuré) biti pri moči
parvenir au faîte des honneurs, de la gloire doseči višek časti, slave
faîte d'un arbre vrh drevesa

fusilero moški spol strelec, vojak s puško

fusilero de montaña (voj) gorski lovec, vojak planinec

glavin|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Flockenblume (gorski Berg-Flockenblume, julijski Julische Flockenblume, navadni Gemeine Flockenblume, poljski Skabiosen-Flockenblume, travniški Wiesen-Flockenblume, modri (plavica) die Kornblume)

gôren (-rna -o) adj. glej gorski

goščar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija (gorski niala) der Berg-Nyala

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

grahor moški spol (-ja …) rastlinstvo, botanika die Platterbse (spomladanski Frühlings-Platterbse, gozdni Wald-Platterbse, travniški Wiesen-Platterbse, gorski Berg-Platterbse, širokolistni Breitblättrige Platterbse)
dišeči grahor Wohlriechende Wicke
gomoljasti grahor Erdwicke

grebén (-a) m

1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico

2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta

3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)

4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta

5. grad. colmo

6. meteor. zona

7. teh. arresto

8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino

grobeljnik [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Steinkraut, die Steinkresse (skalni Felsen-Steinkraut, navadni Kelch-Steinkraut, obirski Obirsteinkraut, gorski Berg-Steinkraut)

guide [gid] masculin vodnik (tujcev, turistov ipd.), vodnik (knjiga); féminin vajet

guide touristique (des Alpes Juliennes) turistični vodnik (za Julijske Alpe)
guide épistolaire pismovnik
guide montagnard gorski vodnik
mener la vie à grandes guides potratno, razkošno živeti

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.