Franja

racionaln|i (-a, -o)
matematika racionalna števila rationale Zahlen
racionalna funkcija matematika rationale Funktion

rational racionalen; Mathematik rationale Zahl racionalno število; Mathematik rationale Funktion racionalna funkcija

social¹ [sóušəl] pridevnik (socially prislov)
družben, socialen; družaben

social benefits ugodnosti (koristi) socialnega zavarovanja
social climber oseba z družbenimi ambicijami
social contract družbeni dogovor
social dancing družabni ples
social democrat politika socialni demokrat
social diseases spolne bolezni (evfemizem)
social environment socialno okolje, miljé
social evening družabni večer
the social evil (evfemizem) prostitucija
a social function družbena funkcija
a social gathering družabna prireditev
social hygiene družbena kontrola spolnih bolezni (evfemizem)
social insurance socialno zavarovanje
social obligations družbene obveznosti
social questions družbena vprašanja (problemi)
his social rank njegov položaj v družbi
social register popis znamenitih oseb, "kdo je kdo"
social science sociologija, družboslovje
social security socialna varnost, zavarovanje
to have social tastes rad imeti družbo
social student oseba, ki proučuje socialna vprašanja
social worker socialni delavec, -vka
social service socialno skrbstvo

sod² [ó] (-a, -o) matematika gerade (sodo število gerade Zahl)
soda funkcija matematika gerade Funktion
sodo ali liho paar oder unpaar

spodmákniti (-em) | spodmíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. tirare via, strappare di sotto:
spodmaknili so oporo, na katero se je naslanjal gli tirarono via il sostegno su cui si appoggiava

2. pren. scalzare, rovinare qcn.:
spodnesti komu tla pod nogami scalzare qcn. di sella

B) spodmákniti se (-em se) | spodmíkati se (-am se) perf., imperf. refl. cadere; pren. essere minacciato:
lestev se mu je spodmaknila la scala gli è caduta di sotto
po zadnjem neuspehu se komercialnemu direktorju spodmika funkcija dopo l'ultimo insuccesso, il direttore commerciale si vede minacciata la carica

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

stanj|e² srednji spol (-a …)

1. der Zustand (idealno Idealzustand, končno Endzustand, naravno Naturzustand, normalno Normalzustand, ohranjenosti Erhaltungszustand, osnovno Grundzustand, prvotno Urzustand, stalno Dauerzustand, vmesno Zwischenzustand, napetosti Spannungszustand)

2. človeka: der Zustand, die Verfassung
duševno stanje Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage
zdravstveno stanje Gesundheitszustand
izboljševanje stanja medicina die Besserung
poslabševanje/slabšanje stanja medicina die Verschlechterung
ponovno poslabšanje stanja medicina der Rückfall

3. fizika der Zustand
gibalno stanje Bewegungszustand
stacionarno/inercijsko/stanovitno stanje tehnika, fizika Beharrungszustand

4.
fizika agregatno stanje Aggregatzustand (trdno fester, tekoče flüssiger, plinasto gasförmiger Zustand/Aggregatzustand)

5. fizika termodinamično: der Zustand
funkcija stanja die Zustandsfunktion
diagram stanj das Zustandsdiagramm
enačba stanj/stanja die Zustandsgleichung
sprememba stanja die Zustandsänderung

6. pravo, vojska der Zustand, der Stand
izjemno/izredno stanje Ausnahmezustand, Notstand (zaradi napada na državo äußerer Notstand, zaradi naravne katastrofe ziviler Notstand)
obsedno stanje der Belagerungszustand
vojno stanje Kriegszustand

7.
pravo dejansko stanje der Sachverhalt, der Tatbestand

8.
glasovno stanje der Lautstand

9.
vremensko stanje die Wetterlage, Wetterverhältnisse množina, die Witterung
razvoj vremenskega stanja der Witterungsablauf

10.
… stanja slovnično: Zustands-
(glagol das Zustandsverb, pasiv das Zustandspassiv)
|
v dobrem stanju gut im Stand, gut in [Schuß] Schuss
biti v dobrem stanju in/im [Schuß] Schuss sein
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
biti v drugem stanju in anderen Umständen sein
v razsutem stanju lose
v surovem stanju im Rohzustand, gradbeništvo, arhitektura im Rohbau
zgradba v surovem stanju der Rohbau
v svežem stanju frisch
teža v svežem stanju Frischgewicht ➞ → vzpostavitev v prejšnje stanje, izjemno stanje

strank|a¹ ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
financiranje strank die Parteienfinanzierung
zakon o strankah das Parteiengesetz
dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
član stranke das Parteimitglied
član iste stranke der Parteifreund
človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
… stranke Partei-
(funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
funkcija v stranki das Parteiamt
pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
delo za stranko die Parteiarbeit
prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
škodljiv za stranko parteischädigend

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

symmetrisch simetričen, someren; symmetrische Funktion Mathematik simetrična funkcija; symmetrische Gruppe Mathematik simetrična grupa; symmetrische Relation Mathematik simetrična relacija

šepetalka samostalnik
(funkcija v gledališču) ▸ súgó

telesn|i [é] (-a, -o) körperlich; (čutni) sinnlich (telesni užitki sinnliche Freuden); po temperaturi: körperwarm; (rodni) leiblich; Körper-, Körperbau- (tip die Körperbauform, položaj die Körperstellung, privesek der Körperanhang, skelet das Körpergerüst, sokovi Körpersäfte množina, stik der Körperkontakt, šum das Körpergeräusch, trening die Körperschulung, zadah der Körpergeruch, beljakovina das Körpereiweiß, funkcija die Körperfunktion, higiena die Körperhygiene, odprtina die Körperöffnung, okvara der Körperschaden, regija die Körperregion, svežina die Körperfrische, temperatura die Körperwärme, die Körpertemperatur, toplota die Körperwärme, višina die Körperlänge, die Körpergröße, mere Körpermaße množina), Leib(es)- (obkladek der Leibumschlag, preiskava die Leibesvisitation, votlina die Leibeshöhle, perilo die Leibwäsche)

transitoire [trɑ̃zitwar] adjectif prehoden, začasen; minljiv

période féminin transitoire prehodna doba
fonction féminin, régime masculin transitoire prehodna, začasna funkcija, režim
les choses de ce monde sont transitoires stvari tega sveta so minljive

tribūnātus -ūs, m (tribūnus) tribunát, tribúnstvo, in sicer

1. ljudski tribunát, ljudsko tribúnstvo, ljudsko zastopstvo, ljudsko zastopništvo: L., T. (Dial.), petere tribunatum plebis Ci., fretus sanctitate tribunatūs Ci., in tribunatūs portum (pristan = zavetišče, zavetje) perfugere Ci.

2. vojaški tribunát, vojaško tribúnstvo; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu polkovnika, torej „polkovništvo“: tribunatus militum Plin., possum multa dicere de tribunatu militari Ci.; tudi samo tribunatus: Ci. ep.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

triennal, e, aux [triɛnal, no] adjectif trileten

plan masculin triennal triletni plan
fonction féminin triennale triletna funkcija

trigonométrico trigonometričen

tablas trigonométricas trigonometrične tabele
función trigonométrica trigonometrična funkcija

uniforme

A) agg.

1. enoten, istoličen; uniformen

2. enakomeren:
moto uniforme enakomerno gibanje

3. mat. homogen:
funzione uniforme homogena funkcija

4. pren. enoličen:
vita uniforme enolično življenje

B) f

1. voj. uniforma; delovna obleka:
alta, grande uniforme paradna uniforma
uniforme da combattimento bojna obleka
uniforme di fatica delovna obleka
indossare l'uniforme pren. obleči uniformo, stopiti v vojsko, začeti vojaško kariero

2. ekst. uniforma

univoco agg. (m pl. -ci)

1. enopomenski

2. mat. enoličen:
funzione univoca enolična funkcija

varovaln|i (-a, -o) Schutz- (predpis die Schutzvorschrift, lak der Schutzlack, nasip der Schutzwall, film der Schutzfilm, pokrov der Schutzdeckel, ukrep die Schutzmaßnahme, funkcija die Schutzfunktion, plast die Schutzschicht, učinek die Schutzwirkung, letev die Schutzleiste, mreža das Schutzgitter, obveza der Schutzverband, ograja das Schutzgeländer, prilagoditev die Schutzanpassung, streha das Schutzdach, živa meja die Schutzhecke, naprava die Schutzeinrichtung), Schon- (plast die Schonschicht); živalstvo, zoologija Schutz- (barve die Schutzfärbung, oblačilo Schutztracht, znaki Schutztracht)
| ➞ → maskirni, svarilni