Franja

ventitō -āre -āvī (dvojni frequ. k venīre preko ventāre) prihajati: Cat., Plin., Plin. iun. idr., ad comitia N., non multum mercatores ad eos ventitant C., in castra C., noctu ad uxores Ci., domum meam ventitaras Ci.; pleonast.: in eius villam crebro ventitare T.

vīctitō -āre -āvī (dvojni intens. iz vīvere preko *vīctāre) hraniti se, prehranjevati se (s čim), živeti (ob čem, od česa), jesti kaj: parce, pulchre, miseris modis Pl., bene libenter Ter. rad dobro jesti; z abl.: Hier. idr., ficis Pl., porculis … et haedis Gell., cibo precario, stirpe collaticiā, stirpe precariā Amm.

vijak¹ moški spol (-a …) die Schraube (gibalni Bewegungsschraube, ledeni Eisschraube, lesni Holzschraube, napenjalni/natezni Spannschraube, naravnalni Anstellschraube, Feststellschraube, narebričen Rändelschraube, nastavni, uravnalni, regulirni Einstellschraube, omejevalni Anschlagschraube, pločevinski Blechschraube, poglobljeni, vgrezni Senkschraube, pritezni Knebelschraube, pritrdilni Befestigungsschraube, Hakenschraube, privojni Klemmschraube, sidrni Ankerschraube, stiskalni [Preßschraube] Pressschraube, štirirobi Vierkantschraube, velikostni [Paßschraube] Passschraube, vezni s krajcem Bundschraube, kolesa Radschraube, s kladivasto glavo Hammerkopfschraube, s križasto glavo Kreuzschlitzschraube, za dvojni prag Kuppelschraube, za kamen Steinschraube, za naravnavanje, nastavitev Justierungsschraube, Justierschraube, za nastavljanje Stellschraube, z zarezo Schlitzschraube, zatični, stojni Stiftschraube)
figurativno davčni vijak Steuerschraube
… vijaka Schrauben-
(glava der Schraubenkopf, zareza der Schraubenschlitz)
priviti vijak die Schraube anziehen
pritrditi z vijaki anschrauben
spojiti z vijaki zusammenschrauben, verschrauben, [aneinanderschrauben] aneinander schrauben

viják screw; male screw

neskončni viják endless (ali Archimedian) screw
viják z matico female (ali internal) screw
ladja na viják screw steamer
parnik na dvojni viják twin-screw steamer
viják s krilcem wing screw
pritrditi, pričvrstiti z vijákom to screw (na on)
pritegniti, priviti viják to screw down
odviti viják to unscrew
pritrjen z vijákom screwed
izvijač, odvijač vijákov screw-wrench, screwdriver
ključ za privijanje in odvijanje vijákov (francoz) spanner, ZDA wrench
matica pri vijáku nut

virage [viraž] masculin obračanje, sukanje, okret, obrat; ovinek, krivina, kurva; photographie spremenitev barvnega tona kopij

virage dangereux nevaren ovinek
prendre un virage à la corde rezati ovinek
virage en épingle à cheveux serpentinasta krivina, rida
virage serré oster ovinek
virages pluriel successifs dvojni ovinek

višaj moški spol (-a …) glasba das Erhöhungszeichen, das Kreuz
dvojni višaj das Doppelkreuz

vokal moški spol (-a …) der Vokal, der Selbstlaut (dvojni Doppelvokal, končni Endvokal, debla Stammvokal)

vôzel (-zla) m

1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
navadni vozel nodo comune
okrasni vozel nodo d'amore
dvojni vozel nodo doppio
skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
alp. varovalni vozel nodo delle guide
ladijski vozli ekst. nodi marineschi
navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
obrt. mrežni vozel nodo a rete
tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

7. fiz. nodo di oscillazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
pren. gordijski vozel nodo gordiano
anat. živčni vozel ganglio nervoso

zakonodajalka samostalnik
1. v političnem kontekstu (organizacija) ▸ törvényhozó
Vlada je v tem primeru v dvojni vlogi, delodajalke in zakonodajalke. ▸ A kormány ebben az esetben két szerepet tölt be, a munkáltató és a törvényhozó szerepét.

2. (ženska) približek prevedka ▸ törvényhozásban dolgozó nő
Ženske, ki so opravljale poklice za neindustrijski način dela, upravljale stroje in naprave ali so opravljale poklice za preprosta dela, so rodile v povprečju 1,9 otroka, zakonodajalke, visoke uradnice in menedžerke pa 1,7. ▸ Azok a nők, akik nem ipari foglalkozásokat űztek, gépeken dolgoztak vagy egyszerű munkákat végeztek, átlagosan 1,9 gyermeket szültek, míg a törvényhozásban dolgozó nők, a vezető tisztségviselők és a menedzserek 1,7-et.

zasluž|ek moški spol (-ka …) der Verdienst, Arbeitsverdienst, (kruh) der Broterwerb, Erwerb, Gelderwerb; (celoletni Jahresarbeitsverdienst, dodatni Mehrverdienst, Zuverdienst, Nebenverdienst, Nebenerwerb, dvojni Doppelverdienst, neto Nettoverdienst)
… zasluža Verdienst-, Erwerbs-
(izpad der Erwerbsausfall, Verdienstausfall, možnost die Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, razpon die Verdienstspanne, vir die Erwerbsquelle)

zaslúžkar wage earner, salaried person; person eager to earn money

dvojni zaslúžkar moonlighter

zaslúžkar personne ženski spol gagnant de l'argent

dvojni zaslužkar cumulard moški spol

zaslúžkar

biti dvojni zaslužkar tener (ali ganar) dos sueldos; trabajar en dos oficios

zmagoval|ec moški spol (-ca …) der Sieger (tudi vojska, šport), nad: der Bezwinger (des), der Besieger (des); nad goro: der Ersteiger; šport -sieger (pokalni Pokalsieger, turnirja Turniersieger, olimpijski Olympiasieger, v eni disciplini Einzelsieger, dvojni Doppelsieger, etape Etappensieger, v skupni uvrstitvi Gesamtsieger)
čas zmagovalca die Siegerzeit
pokal zmagovalca der Siegerpokal
premija za zmagovalca die Siegesprämie

zvez|ek² [é] moški spol (-ka …)

1. knjiga: der Band (dopolnilni Ergänzungsband, dvojni Doppelband, poskusni Probeband, trojni Dreifachband, zadnji [Schlußband] Schlussband, v četverki Quartband)
oznaka zvezka/za zvezek Bandbezeichnung
v dveh/ treh/petih/desetih zvezkih -bändig
( zweibändig/dreibändig/fünfbändig/zehnbändig)
v več/mnogih zvezkih mehrbändig/vielbändig
v enem zvezku einbändig

2. (snopič, revija) das Heft (mesečni Monatsheft, posamezen Einzelheft, posebni Sonderheft)
po zvezkih heftweise

διμοιρία, ἡ (δί-μοιρος) dvojni del, dvojni delež, dvojna plača.

μοῖρα¹, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča (= ἐσθλὴ μοῖρα, oppos. ἀμμορίη Od. 20, 76), nesreča, smrt (= μοῖρα θανάτου), οὐ γάρ πώ τοι μοῖρα θανεῖν ni ti še usojeno umreti, μοῖρ' ἐστί usojeno je, μοῖρα ἔχει με usojeno mi je, τῇ σεωυτοῦ μοίρῃ περίεις tvoja sreča te je rešila, καθημερία μοῖρα usoda današnjega dne, πρὸς διπλῆς μοίρας po dvojni (smrtni) usodi; θεία μοῖρα božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, ἐν μοίρᾳ εἰμί sem spoštovan, ἐν οὐδεμιῇ μοίρῃ ἄγω τινά prav nič ne cenim koga.