Franja

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

ledern² Adjektiv usnjat; wie ledern Fleisch: kot podplat; figurativ pust, puščoben

leer prazen (Magen, Hände, Worte, Drohungen, Blick, Versprechungen); Sitz: prost; leere Menge Mathematik prazna množica; wüst und leer pust in prazen; leer essen pojesti do konca, einen Teller: sprazniti; leer trinken popiti do konca, ein Glas, eine Flasche: izprazniti, izpiti; leer machen izprazniti; leer ausgehen ostati praznih rok; leer stehen biti prazen; mit leerem Magen na prazen želodec; mit leeren Händen praznih rok; vor leeren Stühlen pred prazno dvorano; vor leeren Bänken pred praznimi klopmi, pred prazno cerkvijo

obúp (-a) m disperazione; desolazione:
lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire

öd: öd und leer pust in prazen

okús gusto m ; sabor m

brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
z okusom oblečen elegante
oster okus gusto picante
pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
imeti okus za tener gusto para (a/c)
imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
imeti okus po prismojenem saber a quemado
izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
napraviti po svojem okusu hacer su gusto
priti na okus za tomar gusto a

prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito

praz|en (-na, -no)

1. leer; (izpraznjen) ausgeleert, tehnika evakuiert; stavba, stanovanje: [leerstehend] leer stehend, [freistehend] frei stehend; (brezzračen) luftleer; (brezvsebinski) inhaltslos, inhaltsleer; -leer (miselno gedankenleer); Leer- (kilometer der Leerkilometer, prostor der Leerraum, teža prazega vozila das Leergewicht, posode množina das Leergut, vožnja die Leerfahrt)
na prazen želodec mit leerem Magen
pust in prazen wüst und leer
pred prazno dvorano/cerkvijo vor leeren Stühlen/Bänken
biti prazen leer sein, stavba: leer stehen

2. govor: [nichtssagend] nichts sagend; razmišljanja ipd.: (brezploden) müßig, eitel; oči: blicklos; fara, funkcija: (nezaseden) verwaist; mesto, kraj: menschenlos; (plehek) okus, občutek, življenje: schal

3.
prazna fraza die Leerformel, die Worthülse
prazna figa das Windei
prazna guma ein Platter, der Plattfuß
prazna srečka die Niete
prazna vrstica die Blindzeile

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sotterrare v. tr. (pres. sottērro)

1. zakopati

2. pokopati:
andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust

tesqua (napačno tesca) -ōrum, n (iz *tu̯esqua; prim. skr. tucchaḥ, tucchyáḥ prazen, pust) pustinje, pustine, pušče, pustote, puščave, stepe: saxea tesqua Ci. ap. Fest., deserta et inhospita tesqua H., nemorosa Lucan., remota Ap.; v zvezi z loca: deserta et tesqua loca Acc. ap. Varr. — Sg. tescum -ī, n: Formula ap. Varr.

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἄγρ-οικος, ἀγρ-οῖκος 2 (ἀγρός, οἰκέω) 1. selski, kmetiški. 2. surov, neotesan. 3. neobdelan, pust ὄρός.

ἄ-μῑκτος 2 (μείγνυμι) 1. nepomešan, čist. 2. sirov, odljuden, negostoljuben, brezljuden, pust. 3. nezdružen, nezdružljiv; νόμιμα: za občevanje z drugimi neprikladne šege.

ἄ-μουσος 2 (μοῦσα) (v glasbi) neizobražen, neveden, brez okusa, pust, sirov.

ἀνῐᾱρός 3, ion. ep. ἀνιηρός (ἀνία) [comp. ep. ἀνιηρέστερος, sup. ἀνιαρότατος] 1. act. nadležen, siten, togoten, neslan, pust. 2. pass. žalosten, užaljen, tužen.

ἄ-ξενος 2, ion. in poet. ἄ-ξεινος negostoljuben, pust, brezljuden – Ἄξεινος πόντος, pozneje Εὔξεινος π. Črno morje.

ἀ-τρύγετος 2 (τρύω) ep. nemiren, nepokojen, neugnan θάλασσα. – drugi: nerodoviten, pust.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.