žlebovi [ô] množina ➞ → žleb
αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.
ὀχετός, ὁ (ὄχος) jarek, prekop, vodovod, žleb; pren. črevo.
χαράδρα, ἡ, ion. χαράδρη [Et. podaljš. kor. g'her-d-, praskati, iz g'her-, sršiti se, praskati, sor. χαράσσω, χέραδος = χεράς, άδος grušč] razpoka: 1. klanec, kotlina, globel, prepad, soteska, tokava. 2. hudournik; žleb, struga, jarek, potočina.
водосток m odtok vode, odtočni jarek
водосточный жёлоб odtočni žleb;
водосточная труба odtočna cev
труба f cev; trobenta;
дымовая т. dimnik;
дождевая т. (strešni) žleb;
подзорная т. daljnogled;
пожарная т. gasilna brizgalna;
нефтепроводная т. naftovod;
вылететь в трубу priti na boben;
дело-труба slabo kaže;
петолчённая т. (gov.) truma ljudstva;
хвост трубой z repom kvišku; ucvrl jo je