plemensk|i2 [é] (-a, -o) faselbar, Zucht-
plemenski bik der Zuchtbulle
plemenski žrebec der Beschäler, Deckhengst, Zuchthengst, Schälhengst
plemenski izbor die Zuchtwahl
plemenska kobila die Zuchtstute
plemenska žival das Zuchttier, der Fasel
plemenska živina das Faselvieh, Zuchtvieh
Zadetki iskanja
- pleménski tribal; of race, racial; clannish; genealogical
pleménska kobila broodmare
pleménska mržnja racial hatred
pleménsko sovraštvo mutual hatred of races
pleménska živina breeding cattle, pedigree stock - pleménski de (la) race
plemenski konj cheval moški spol de race, pur-sang moški spol
plemenska krava vache ženski spol portière
plemenska živina animaux moški spol množine de reproduction (ali reproducteurs) - príplod m, prìplodak -tka m
1. prireja: stoka za priplod plemenska živina
2. dati novac na priplod dati denar na obresti - pumpkin [pʌ́m(p)kin] samostalnik
botanika buča
pogovorno teslo, neroda
ameriško, pogovorno some pumpkins "velika živina" - quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)
1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.
2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.
3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“. - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - rame1 [ram] féminin veslo; veslanje, veslaški šport
à deux rames dvoveseln, na dve vesli
avoir la rame (sport) voditi, biti v vodstvu
être, tirer à la rame (populaire) garati ko črna živina
faire force de rames krepko (za)veslati
(familier) ne pas en fiche une rame ničesar ne narediti, delati - réja (-e) f
1. allevamento:
živina za rejo bestiame da allevamento
hlevska reja allevamento di stalla
mesna reja allevamento di bestiame da carne
mlečna reja allevamento di vacche da latte
2. jur. allevamento (temporaneo dietro pagamento)
3. nareč. foraggio - rente [rɑ̃t] féminin renta; stalni redni dohodki od kapitala, zemljišča itd.; redni prejemki, npr. iz zavarovanja; pluriel (ptemoženjski) dohodki
rente d'Etat državna renta
rente accident féminin, rente de maladie nezgodniška, bolniška renta
rente d'invalidité, de vieillesse invalidska, starostna renta
rente foncière zemljiška renta
rente perpétuelle, viagère dosmrtna renta
bêtes féminin pluriel de rente koristna živina
vivre de ses rentes živeti od svojega premoženja, od denarja, familier ne delati - rògat -a -o rogat: -a marva; -o blago rogata živina
- rogát horned; cornuted; (jelen) antlered
rogáta živina horned beasts pl - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - schiēna f
1. (anat.) hrbet; križ
2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu - scientia -ae, f (sciēns : scīre)
1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.
2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI. - sellāris -e (sella) sedežen, stolov: gestatio CAEL. nošenje na nosilnem stolu, iumenta VEG. nosilne stole ali sedla noseča živina, živina za ježo.
- somaro
A) m (f -ra)
1. osel, oslica, tovorna žival:
faticare, lavorare come un somaro garati kot črna živina
2. pren. osel:
una classe di somari razred samih oslov
somaro bardato kronan osel, napihnjen kmetavzar
B) agg. neveden, praznoglav - somme3 [sɔm] féminin
bête féminin de somme tovorno živinče
(figuré) travailler comme une bête de somme delati kot črna živina - sputare
A) v. tr. (pres. sputo)
1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
sputare il rospo pren. dati si duška
sputare sangue pren. garati kakor črna živina
sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke
2. pren. bruhati:
il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo
B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško - subiūnctōrium -iī, n (subiungere)
1. jarmno vozilo, ki ga vleče vprežena živina: Cod. Th.
2. = gr. ὑποζύγιον vprežna žival, vprežno živinče, žival za vleko, starejše vozíca: Ambr.