Franja

songless [sɔ́ŋlis] pridevnik
ki ne poje, nem, brez glasu; kjer se ne poje, ne sliši pesem
figurativno otožen, žalosten

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

sorrowful [sɔ́rouful] pridevnik (sorrowfully prislov)
žalosten, žalujoč, potrt, nesrečen; užaloščen; mračen, otožen, melanholičen; mučen, bolesten; ubog, obžalovanja vreden

a sorrowful accident obžalovanja vredna nesreča

sorry [sɔ́ri]

1. pridevnik (sorrily prislov)
žalosten, otožen, zaskrbljen; obžalujoč, skesan; beden, slab, odvraten, odbijajoč; nesrečen; reven, ubog

a sorry excuse slab (piškav) izgovor
sorry for oneself potrt, deprimiran
so sorry! obžalujem! žal mi je! oprostite!
very sorry! zelo mi je žal! oprostite!
I am so sorry žal mi je, obžalujem
I am sorry to say žal moram reči
I am sorry to disturb obžalujem, da vas motim
to be sorry about s.th. obžalovati kaj
I was sorry for her žal mi je je bilo, smilila se mi je
to be sorry for o.s. samemu sebi se smiliti
it was a sorry sight bil je (to) žalosten pogled
to be in a sorry plight biti v žalostnem (bednem) položaju
I felt sorry for him (za)smilil se mi je

2.

sorry! medmet oprostite! pardon!

sospirevole agg. knjižno žalosten, otožen

sospiroso agg.

1. vzdihujoč

2. žalosten, otožen

3. čustven; medleč

splenetic [splinétik]

1. pridevnik (splenetically prislov)
vraničen
medicina bolan na vranici
figurativno slabe volje, čemeren, muhast
zastarelo otožen, žalosten, melanholičen

2. samostalnik
bolnik na vranici
figurativno hipohonder

sportless [spɔ́:tlis] pridevnik
žalosten

strappalacrime agg. invar. žalosten, ganljiv, srce parajoč

stricken [stríkən]

1. pretekli deležnik od to strike

2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln

a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

sȕmōran -rna -o mračen, temen, žalosten: -o lice, nebo

tearful [tíəful] pridevnik (tearfully prislov)
solzen, jokajoč, ihteč, ves v solzah; žalosten, bolesten

to be tearful ihteti, jokati
a tearful event žalosten dogodek

tétrico tnračen, temen; žalosten; grozljiv

tētro agg.

1. mračen; temačen; ekst. strašen

2. pren. mračen, turoben, čemeren, žalosten:
umore tetro slaba volja

threnetic [ɵri:nétik] pridevnik
ki se tiče žalostinke; žalosten, otožen

tragēdia f

1. lit. tragedija

2. tragedija; huda nesreča; žalosten, pretresljiv dogodek:
fare una tragedia pren. početi komedije, razburjati se

tragico

A) agg. (m pl. -ci)

1. lit. tragičen:
azione tragica tragedija
poeta tragico pisec tragedij

2. pren. tragičen, žalosten; usoden; krvav

B) m (pl. -ci) lit. pisec, avtor tragedij

trágico tragičen; žalosten

actor trágico traged
autor, poeta trágico pisec tragedij
trágico m tragik, pesnik tragedij; traged, igralec v tragedijah

tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)

1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.

2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.