Franja

Zadetki iskanja

  • vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
    anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
    bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
    zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris)
  • venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

    ne pas venir ne priti, izostati
    venir en courant priteči
    venir en voiture pripeljati se
    venir voir quelqu'un obiskati koga
    faire venir le médecin poklicati zdravnika
    faire venir quelque chose naročiti si kaj
    venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
    l'année qui vient prihodnje leto
    les générations à venir bodoče generacije
    il vient d'arriver pravkar je dospel
    vient de paraître pravkar izšlo
    s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
    il me vient à l'épaule on mi sega do rame
    venir à bout de uspeti, triumfirati nad
    venir à son but doseči svoj cilj
    venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
    en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
    en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
    venir à point ravno prav priti
    en venir là odločiti se za to
    en venir à la force uporabiti silo
    venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
    venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
    venir à rien propasti, propadati
    en venir à priti do
    ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
    laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
    voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
    ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
    se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)
  • ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

    j'ai mal au ventre trebuh me boli
    j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
    se coucher à plat ventre leči na trebuh
    avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
    courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
    à ventre déboutonné čezmerno
    rire à ventre déboutonné krohotati se
    ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
    se bourrer le ventre natrpati si želodec
    marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
    avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
    ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
    avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
    je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
    donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
    ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede
  • verde

    A) agg.

    1. zelen (tudi ekst.):
    zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
    diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

    2. ekst. zelen, nezrel

    3. ekst. zelen, svež (drva)

    4. pren. zelen, mlad

    5. pren. krepek, čil

    6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
    piano verde zeleni plan

    B) m

    1. zelenilo, zelena barva

    2. zeleni del:
    essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

    3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
    verde attrezzato urban. rekreacijska površina
    verde pubblico mestno zelenje

    4. pren. moč, mladostnost:
    essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

    5. avto zelena barva (semaforja)

    6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
    granato verde zeleni granat
    verde rame zeleni volk
  • verdure [-dür] féminin zelenje; trava, trata; zelenjava

    en pleine verdure sredi zelenja
    ceinture féminin de verdure zeleni pas
    théâtre masculin de verdure letno gledališče (na prostem)
  • verjéti croire quelque chose, ajouter foi à quelque chose

    verjamem vam je vous crois, je le crois
    sveto verjeti croire dur comme fer
    verjeti komu na besedo croire quelqu'un sur parole, croire à (ali en) quelqu'un
    to rad verjamem je le crois bien
    svojim očem ne verjeti ne pas en croire ses yeux
    ki verjame v čudeže qui croit aux miracles
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vès, vsà, vsè tout, entier, total

    ves kruh tout le pain
    vse mesto toute la ville, la ville entière
    ves Pariz tout Paris
    ves svet le monde entier
    vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
    ves (božji) dan toute la (sainte) journée
    vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
    vse dni tous les jours
    ves čas tout le temps
    iz vsega srca de tout (mon) cœur
    mi vsi nous tous
    skoraj vsi presque tous, la presque totalité
    kljub vsemu malgré tout
    biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie
  • vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

    le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
    dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
    daleč videti voir loin
    ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
    videti dvojno voir double
    videti vse rožnato voir tout en rose
    rajši videti aimer mieux, préférer
    spet videti revoir
    (v)naprej videti prévoir
    videti je bolan il a l'air malade
    videti je zdrav il a bonne mine
    iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
    videti je, da … on voit que …, il semble que …
    iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
    je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
    ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
    da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
    dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
    prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
    se že vidi il fait déjà clair (ali jour)
  • vídez apparence ženski spol , extérieur moški spol , aspect moški spol

    na videz selon (ali d'après, à en juger par) les apparences
    po vsem videzu selon toute apparence, apparemment, on dirait que …, il semble que …
    soditi koga po videzu juger quelqu'un sur les apparences
    poznati koga po videzu connaître quelqu'un de vue
    videz vara les apparences sont trompeuses, il ne faut pas se fier aux apparences, l'habit ne fait pas le moine
  • vieux, vieil, vieille [vjö, vjɛj] adjectif star; zastarel; dolgoleten; betežen od starosti; obrabljen, ponošen; masculin, féminin starec, starka

    le bon vieux temps dobri stari časi
    un vieil ami star prijatelj
    les vieux pluriel, (populaire) starši
    les vieilles gens stari ljudje
    mon vieux moj dragi
    il a l'air vieux videti je star
    se faire vieux (po)starati se; delati se starega
    ne pas faire de vieux os (familier) ne doživeti (visoke) starosti, ne živeti dolgo
    les vieux jours starost
    vieille fille stara devica
  • vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

    vihár smeha gale of laughter
    vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
    peščeni vihár sandstorm
    področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
    mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
    vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
    ves dan je divjal vihár the storm raged all day
    dvigniti vihár to stir up a storm
    sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
    pustiti, da vihár mine to let the storm blow over
  • vinaigre [vinɛgr] masculin kis, ocet, jesih; skisano vino

    vinaigre de vin vinski kis
    cornichon masculin au vinaigre kisla kumarica
    n'être que fiel (ali: sel) et vinaigre (figuré) peniti se od jeze
    faire vinaigre (populaire, figuré) pohiteti, hiteti
    tourner au vinaigre skisati se, (figuré) postati neprijeten, žolčen (diskusija)
    on ne prend pas les mouches avec du vinaigre s trdoto, s krutostjo si ne boš pridobil ljudi; zlepa se več doseže kot zgrda
  • vínar denier moški spol , liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol

    to ni niti vinarja vredno cela ne vaut pas un sou (ali centime, liard)
    niti vinarja ne imeti n'avoir pas le (ali un) sou (ali un liard, un sou vaillant, popularno un rond, un radis), n'avoir ni sou ni maille
    plačati do zadnjega vinarja payer jusqu'au dernier sou (ali centime), payer ric-à-rac, payer rubis sur l'ongle
  • vir moški spol (-a …) die Quelle (energetski Energiequelle, pomožni Hilfsquelle, pisni Schriftquelle, pravni Rechtsquelle, primarni Primärquelle, sekundarni Sekundärquelle, svetlobni Lichtquelle, vodni Wasserquelle, zgodovinski Geschichtsquelle, denarja Geldquelle, dohodka Einnahmequelle, hrane Nahrungsquelle, hrupa Lärmquelle, infekcije/okužbe Infektionsquelle, informacij Informationsquelle, Nachrichtenquelle, motenj Störungsquelle, napak Fehlerquelle, nevarnosti Gefahrenquelle, okužbe Ansteckungsquelle, sevanja Strahlenquelle, toplote Wärmequelle, zaslužka Erwerbsquelle)
    iz prvega vira aus erster Quelle
    viri množina Quellen množina, das Quellenmaterial, v knjigah: die Literaturangabe
    naravni viri množina natürliche Hilfsquellen, Ressourcen množina
    izpričan v virih quellenmäßig
    nauk o virih die Quellenkunde
    kritična obravnava vira die Quellenkritik
    navajanje vira der Quellennachweis, die Quellenangabe
    pas varstva vodnih virov das Quellschutzgebiet
    preučevanje virov das Quellenstudium
    raziskovanje (zgodovinskih) virov die Quellenforschung
    seznam virov das Quellenverzeichnis
    zbirka virov das Quellenwerk, die Quellensammlung
  • višinsk|i (-a, -o) hochliegend, hochgelegen; Höhen- (let der Höhenflug, pas die Höhenzone, rekord der Höhenrekord, veter der Höhenwind, zrak die Höhenluft, favna die Höhenfauna, flora die Höhenflora, klima das Höhenklima, kota der Höhenfestpunkt, lestvica die Höhenskala, meja die Höhengrenze, naselbina die Höhensiedlung, razlika der Höhenunterschied, zdravilišče der Höhenkurort, žarčenje die Höhenstrahlung)
    letalstvo višinski rep das Höhenleitwerk
    višinsko krmilo das Höhenruder
    višinski stabilizator die Höhenflosse
    višinsko (po višini) nach Höhe
  • višínski (-a -o) adj.

    1. di, dell'altezza; in altezza:
    višinske mere misure di altezza

    2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
    višinski zrak aria di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. višinska bolezen mal di montagna
    geogr. višinska karta carta altimetrica
    agr. višinska kmetija fondo montano
    geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
    geod. višinska točka quota
    bot. višinski pas fascia vegetazionale
    alp. višinski tabor base d'alta montagna
    aer. višinsko krmilo timone di quota
    višinsko sonce sole d'alta montagna
  • vítek (-tka -o) adj. snello, flessuoso, affusolato, slanciato, sottile:
    vitki prsti, vitke noge dita, gambe affusolate
    vitko telo corpo flessuoso
    vitek pas vita sottile
    vitka linija linea
    zool. vitki lori lori (Loris tardigradus)
  • vitre [vitr] masculin steklo, šipa; (familier)

    casser les vitres napraviti škandal; govoriti brezobzirno
    ça ne casse pas les vitres to ni nič posebnega, izrednega
  • vključevanj|e v promet srednji spol (-a …) die Einordnung, das Einfädeln, die Einfädelung, ponovno: die Wiedereinordnung
    pas za vključevanje v promet die Einfädelspur