Franja

pomísliti to think (na of); to imagine, to conceive; to fancy; to consider (na kaj something); to be struck by an idea; to reflect

pomisli! imagine!, fancy!, just think!
pomisli, kaj delaš! think what you are doing!
samó pomislite! just fancy (ali think)!
pomisli, da si na mojem mestu! suppose you were in my place!
na to ni niti pomísliti it is out of the question!
na to še v sanjah ne bi pomislil nothing is further from my mind
čakaj, da pomislim (vidim)! let me see!
niti pomisliti ne smem na to I can't bear the thought of it
pomisli(te) si to!, pomisli(te) kaj takega! fancy that!
če pomislimo, da... considering that...
pomísliti na najhujše to anticipate the worst

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

ponor|eti [é] (-im) einen Rappel kriegen, verrückt spielen (tudi za naprave), Amok laufen, überschnappen, durchdrehen
človek bi ponorel das ist zum Wahnsinnigwerden

ponovíti répéter, redire, refaire, reproduire, réitérer, renouveler ; (naučeno) repasser ; (na kratko) (se) résumer, récapituler ; (glasba) rebattre

ponoviti se se répéter, se réitérer, se résumer, récidiver
ponoviti lekcijo repasser (ali répéter) sa leçon
ponoviti svojo obljubo, neko prepoved réitérer sa promesse, une défense
ponoviti ples, poskus répéter une danse, un essai
ponoviti podvig renouveler un exploit
ponoviti neko potovanje refaire un voyage
če bi se to ponovilo si cela se reproduisait, en cas de récidive

ponovíti repetir; reiterar ; (naučeno) repasar ; (rezimirati) resumir; recapitular

ponoviti se repetirse; reiterarse
če bi se to ponovilo (en) caso que se repita, en caso de reincidencia

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

pòpasti pòpadnēm
1. pasti na: knjigu je popala prašina
2. popasti: popale ga muke; popao ga strah
3. rda ga popala! da bi ga vrag pocitral!

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

pōrco

A) m (pl. -ci)

1. pog. prašič:
essere grasso come un porco biti debel kot prašič
essere sudicio come un porco biti umazan kot prašič
mangiare come un porco jesti, žreti kot prašič

2. svinjina

3. pren. pujs, svinja, pacek

B) agg.

1. slabš. svinjski, ostuden, gnusen

2. inter. vulg.:
porco mondo! tristo hudičev!
porca miseria! porca l'oca! da bi ga (jo, itd.) strela!

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

pōsa f

1. polaganje:
posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna

2. mir; premor:
non avere posa ne mirovati
senza posa neprestano

3. foto osvetlitev, ekspozicija:
posa breve, lunga kratka, dolga ekspozicija
teatro di posa film snemalni studio

4. drža; poza:
assumere pose da intellettuale pozirati kot intelektualec
per posa da bi se postavljal

5. glasba pavza

pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
7. skrb: posao dati kome
8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne

poscáti (vulgarno) to piss (kaj on something)

poscáti se to piss, to piss oneself, to pee oneself; to urinate, to make water
poscati se v posteljo to piss (ali to pee, to wet) the bed
skoraj bi se poscal od smeha I almost pissed myself laughing

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

posible možen, mogoč

en lo posible po možnosti, kolikor le mogoče
lo más posible kar največ (možno)
lo mejor posible po možnosti najbolje
en la medida de lo posible kolikor le mogoče
es posible que možno je, da ...
en cuanto sea posible v kolikor je možno
lo antes posible čim prej
a ser posible če (bi bilo) možno; najbolje
hacer (todo) lo posible (por) napraviti kar se le da (za)
hacer posible omogočiti
posibles pl sredstva, možnosti; premoženje
gente de posibles bogatini, premožni ljudje

posinoviti glagol
literarno (posvojiti) ▸ fiául fogad
S seboj je hotel vzeti tudi svojega pravnuka Oktavijana, ki ga je posinovil, da bi imel naslednika. ▸ Magával akarta vinni dédunokáját Octavianust is, akit fiául akart fogadni, hogy legyen utódja.

poskusi|ti¹ (-m) poskušati versuchen; (etwas) zu tun suchen; probieren, ausprobieren
poskusiti srečo sein Heil versuchen (mit), einen Versuch machen mit, es versuchen mit/bei
treba bi bilo poskusi ti es käme auf den Versuch an

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
imeti težke posledice être lourd de conséquences
imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
plačati posledice payer la casse
treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos