Franja

contrarier [-rje] verbe transitif nasprotovati, protiviti se (quelque chose čemu); ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo, ujeziti; vznemiriti, motiti, ovirati, prekrižati (načrt); menjati predmete za dobivanje kontrastov

contrarier les desseins, les projets de quelqu'un komu namere, načrte prekrižati
il cherche à me contrarier skuša mi nagajati, me šikanirati, mi delati sitnosti
cette nouvelle l'a contrarié ta novica ga je vznemirila

contrarotatif, ive [-rɔtatif, iv] adjectif vrteč se v nasprotni smeri

contrāsistō -ere v nasprotju stati, v nasprotju biti: Eccl.

contrastá -éz vi. biti v nasprotju, nasprotovati

contraster [-ste] verbe intransitif kontrastirati (avec quelque chose s čim), biti v nasprotju

contratar pogodbeno skleniti ali določiti; v službo vzeti, angažirati

contratar por temporadas (gled) sezonsko angažirati
contratar empréstitos skleniti posojila

contrattaccare v. tr. (pres. contrattacco) preiti, udariti v protinapad (tudi pren.)

contrattēmpo m

1. nezgoda, dogodek v nepravem času, ovira, nepričakovana okoliščina:
un contrattempo gli ha impedito di venire zaradi nezgode ni mogel priti

2. glasba kontratempo

contrazíce contrazíc

I. vt. nasprotovati, ugovarjati, oporekati

II. vr.

1. nasprotovati si

2. biti si v protislovju

contre [kɔ̃trə] préposition proti, nasproti; zoper; ob, poleg, zraven; v nasprotju z, kljub; (v zameno) za; masculin protisunek (pri mečevanju); kontra (pri kartah)

contre toute attente proti vsakemu pričakovanju
envers et contre tous vsem navkljub
par contre z druge strani, v zameno, zato pa
tout contre tik zraven
le pour et le contre (stvari, ki so) za in proti
il y a du pour et du contre nekaj govori za in nekaj proti
envoi masculin contre remboursement pošiljka po povzetju
courir à contre (marine) trčiti, zadeti eden ob drugega
élever autel contre autel (politique) iti v opozicijo
nager contre le courant plavati proti toku
parier cent contre un staviti sto proti ena
presser quelqu'un contre sa poitrine stisniti koga k sebi
se serrer contre quelqu'un stisniti se h komu
tenir contre vztrajati, vzdržati (proti)
voter pour ou contre glasovati za ali proti
la résolution a été votée à 30 voix contre 6 resolucija je bila izglasovana s 30 glasovi proti 6

contremarche [-marš] féminin protipohod, pohod v nasprotno smer; višina stopnice na stopnišču

contretemps [-tɑ̃] masculin neugoden trenutek, nepravi čas; neprijeten slučaj, nevšečen dogodek; musique kontratempo, napaka v taktu; (jahanje) nenaden skok v stran; grammaire napačen poudarek

à temps et à contretemps brez brige, ali so okolnosti ugodne ali neugodne
arriver à contretemps ob nepravem času priti
faire tout à contretemps napraviti vse ob nepravem času

contribuō -ere -uī -ūtum

1. zediniti (zedinjati), združiti (združevati), zvez(ov)ati koga ali kaj s kom ali s čim, spojiti (spajati), pridružiti (pridruževati), prideliti (prideljevati) koga ali kaj komu ali čemu, utelesiti (uteleševati), poseb. (politično in državno): c. urbes ad condendam Megalen polin L.; in unam urbem contributi L., Elei … nuper in Achaicum contributi concilium L. pristopivši k ahajski zvezi, c. novos cives in octo tribus Vell., duas vel tres alvorum plebes in unum Col., Icositanos in eam coloniam Plin., in unam cohortem eos, qui de rege durius opinati fuerant Iust.; Calagurritani, qui erant cum Oscensibus contributi C., proprios ego tecum … annos contribuisse velim Tib.; večinoma z dat.: c. Locrenses Aetolis L., Ambracia, quae tum contribuerat se Aetolis L., c. Uxiorum gentem subactam Susianorum satrapae Cu., alterum alteri Sen. ph., suos annos alicui Sen. ph., novum examen apibus vetustate corruptis Col., ager Gallicus, qui nunc Piceno contribuitur Col., c. regna alienigenis (tujim kraljem) Suet.

2. prispevati, v sklad da(ja)ti, zložiti (zlagati): nec non Spercheïdes undae contribuere aliquid O., contributa remedia Plin., ubi simul plura contribuuntur Dig.

contrôler [kɔ̃trole] verbe transitif kontrolirati, nadzirati, pregledati, preveriti; obvladati, imeti v oblasti; odčitati (števec); žigosati (drago kovino); kritizirati

se contrôler obvladati se
contrôler les comptes, les billets de chemin de fer kontrolirati račune, vozovnice
contrôler ses nerfs obvladati svoje živce, obdržati mirno kri
contrôler sur tout vse kritizirati, grajati

contromano avv. v nasprotni smeri, v napačni smeri

contromarcia f (pl. -ce)

1. voj. protipohod, nasprotni pohod, pohod v nasprotno smer

2. avto vzvratna prestava

contrōversus 3 (contrō in vertere; contrō je abl. sg. nekega o-debla iz com, cum; prim. contrā)

1. nasproti obrnjen: perticae Ca., quod esset acuta illa gens et controversa in ea iura Ci. (Brutus 12, 46; dvomljivo mesto!) vso pozornost obračajoč na … ? — Od tod
a) nasproti ležeč, nasproti stoječ, nasproten: litora Isauriae scopulis controversa Amm., mons Athos et Caphareus longo spatio controversi Amm. v nasprotni smeri daleč vsaksebi (stoječa).
b) v nasprotni smeri tekoč, v nasprotno smer vlekoč se: spiritus (pih) Amm.

2. pren.
a) act. masproten, protiven, sovražen, navzkrižen, nasprotujoč si: Aus., manus, partes Amm., controversa sibi ac repugnantia Macr.
b) pass. o katerem se da še prepirati, prepiren, sporen: ius Ci., L., Q., res c. et plena dissensionis inter doctissimos Ci., sumere … pro certo, quod dubium controversumque est Ci., c. auspicium L., argumentum Q.; subst. neutr. pl. controversa confessis probare Q. Adv. acc. neutr. sg. contrōversum nasproti: Ap. (Apolog. 15; tu se dobi tudi controversim).

contubernālis -is, m, redk. f (cum in taberna)

1. v istem (vojaškem) šotoru bivajoč(a), sošotornik, šotorski tovariš, šotorska družica: Auct. b. Alx., Cu. idr., domi unā eruditi, militiae contubernales Ci. (v enem šotoru je bivalo 10 mož pod svojim desetnikom [decānus]), studia militum … adfectaverat … vetustissimum quemque militum nomine vocans ac … contubernales appellando T.

2. vojni tova-riš, sobojevnik, soborec; plemeniti mladi Rimljan je kot spremljevalec in prijatelj spremljal vojskovodjo ali pretorja (namestnika) v provinci in je bil vedno v njegovi bližini: Suet., Front., fuit in Creta postea c. Saturnini Ci., in Africam profectus est Q. Pompeio pro consule contubernalis Ci.; iron.: praeclarae contubernales Caelius ap. Q. vojne tovarišice (pravzaprav vlačuge v Antonijevem šotoru).

3. tovariš, kolega v državni upravi: ille Torquatus, cum esset meus contubernalis in consulatu Ci., Gellius, qui se illi contubernalem in consulatu fuisse narrabat Ci.

4. sploh tovariš, stalni družabnik, domači, hišni (mizni) prijatelj: accusatoribus contubernalibus traditus Ci., habuisses non hospitem, sed contubernalem Ci. ep., Arrius proximus est vicinus; immo ille quidem iam contubernalis Ci., ille meus in urbe, ille in secessu contubernalis Plin. iun.; iron.: c. Quirini Ci. ep. (o Cezarju, čigar kip je stal v Kvirinovem svetišču); occ. sostanovalec, sostanovalka, o možu in ženi, ki živita v divjem zakonu, poseb. o sužnjih in sužnjah, priležnik, priležnica: Col., Plin., Petr., Dig.; šalj.: illa nos volt … omnīs crucibus contubernalīs dari Pl. da nas vse s križem poročijo.

Opomba: Abl. sg. contubernale: Pomp. ap. Char., contubernalī: Macr., Dig.

contumace, -max [-mas, -maks] adjectif kontumaciran, obsojen v odsotnosti; masculin kontumaciranec

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.