Franja

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

ledena doba [é] ženski spol die Eiszeit, Kaltzeit
günška ledena doba die Günz-Eiszeit
mindelska ledena doba die Mindel-Eiszeit
riška ledena doba die [Riß] Riss-Eiszeit
würmska ledena doba die Würmeiszeit
področje, do katerega ni segla ledena doba eiszeitliches Refugialgebiet

legua ženski spol španska milja (5,572 km)

legua argentina argentinska milja (5,196 km)
legua marítima, legua marina morska milja
a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
tragar leguas v močnem diru teči (konj)
no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
¡ni con cien leguas! še v sanjah ne!

leiden (litt, gelitten)

1. trpeti; leiden an (krank sein) bolehati za, imeti; leiden unter trpeti zaradi; Hunger/Durst/Not leiden trpeti lakoto/žejo/pomanjkanje

2. etwas leiden trpeti, prenašati, marati; gut leiden können imeti kar/prav rad; nicht leiden können ne marati (ich kann es nicht leiden ne maram) ; das leidet keinen Aufschub ne prenese odlaganja; er litt sie nicht in seinem Haus ni jih trpel v hiši; wohl leiden: wohl gelitten priljubljen, z veseljem sprejeman

lejanamente

ni lejanamente še dalečne

lejos daleč, zelo oddaljeno

(no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
a lo lejos daleč, v daljavi
de(sde) lejos iz daljave, od daleč
lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
estar lejos oddaljen biti
estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.

lek [é] moški spol (-a …) das Heilmittel
figurativno tu ni leka dagegen ist kein Kraut gewachsen

lék medicament; medicine; physic; remedy; (specialen) specific, patent medicine; (domač) nostrum

lék za vse (figurativno) panacea; (za bljuvanje) emetic
lék za okrepitev tonic, cordial, restorative
lék za ublažitev sedative
lék za preprečenje prophylactic
ki mu ni léka remediless ➞ zdravilo

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

lenuh moški spol (-a …) der Faulpelz, faule Haut
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, soll auch nicht essen

lenúh (-a) | -inja (-e) m, f pejor. pigrone (-a), pigraccio (-a); pelandrone (-a); perditempo; battifiacca; šol. scaldabanchi
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha uomo poltrone, uomo poverone

león moški spol lev; mravljinčar; Čile puma

león marino morski lev
parte de(l) león levji delež
diente de león (rast) regrat
no es tan bravo (fiero) el león como le pintan lev ni tako divji, kot ga slikajo

lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
lép, -a, -oa pot good road
lép, -a, -oi spol the fair sex
lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
lép, -a, -oo vreme fine weather
lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
lép, -a, -o začetek a nice beginning
lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
lép, -a, -oega dne one fine day
lép, -a, -oa pisava a fair hand
imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
to ni lepó od tebe that's not nice of you
ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!

Lesbos (Lesbus) -ī, acc. -on in -um, f (Λέσβος) Lézbos, otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju, pozneje po svojem glavnem mestu imenovan Mytilēnē (od tod zdaj Metelino, tudi Midilly), sloveč po izvrstnem (metimn(aj)skem) vinu [gl. Mēthymna], rojstni kraj Ariona, Pitaka, Teofrasta, Alkaja in Sapfo: Varr., Ci. ep., V., H., O., T. idr. Od tod adj.

1. Lesbius 3 (Λέσβιος) lézboški: civis (= Alcaeus) H., plectrum H. alkajska (lirična) mera, alkajska (lirična) stopica, pes H. lirska pesem, Lesbia vates (= Sapphō) O., Lesbium vinum Pl., Plin., tudi (subst.) samo Lesbium -iī, n. H. lezboško vino, lezbovec (izvrstno lezboško vino, ki baje ni upijanjalo).

2. Lesbiacus 3 lézboški: libri, qui Lesbiaci vocantur Ci. tri knjige (Dikajarhovih) pogovorov, ki potekajo na Lezbosu, metrum Sid. poet.

3. Lesbias -adis (ἡ Λεσβιάς)
a) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: nec me Pyrrhiades … puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.
b) Lesbias lézboški dragulj, lezbijád, dragulj: Plin.

4. Lesbis -idis, f (ἡ Λεσβίς) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: Lesbida (= Arionovo) cum domino seu tulit ille lyram O., Lesbi puella (= Sapphō), vale O., Lesbides aequoreae, … Lesbides, Aeoliā nomina dicta lyrā O.

5. Lesbōus 3 (*Λεσβῷος) lézboški: Lesboum tendere barbiton H.

léšnik (-a) m nocciola:
luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike sgusciare, cogliere, schiacciare, macinare le nocciole
dodati omaki za lešnik masla aggiungere al sugo una noce di burro
pren. ni vredno piškavega lešnika non vale un fico secco
bot. ameriški lešnik arachide, nocciolina americana (Arachis hypogaea)
PREGOVORI:
s hudičem ni dobro lešnikov treti dal cattivo è meglio tenersi alla larga

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas

letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
letra de cambio menica, ček
letra consonante soglasnik
letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
letra de imprenta tiskana črka
letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
letra inicial velika začetna črka, inicialka
letra mayúscula, letra capital velika črka
letra minúscula mala črka
letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
letra vocale samoglasnik
carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
al pie de la letra, a la letra dobesedno
de letra tiskan
letra por letra beseda za besedo, dobesedno
saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
la letra con sangre entra brez dela ni jela
letras pl znanosti, znanje, literatura
letras de imprenta tiskane črke
letras de relieve pisava za slepce
bellas (buenas) letras lepe umetnosti
las primeras letras osnovno znanje
con letras de molde debelo (mastno) tiskano
poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
seguir las letras (znanosti) študirati